petek, 28. avgust 2009

POWERMAN AVSTRIJA

ŠD 3ŠPORT-ovca Peter in Benjamin dobila nov naziv ... POWERMAN.



Petrovo poročilo si lahko preberete tukaj

Benjaminovo poročilo:
»V soboto sva se z Petrom odpravila na tekmo serije Powerman (15,6km teka - 82km kolesa - 7,6km teka) v Avstrijo in sicer v kraju Weyer. Tekma je bila naslednji dan (23.08) in je ena težjih v omenjeni seriji, saj je samo na kolesu treba premagat 1300m višincev v 82 kilometrih, kjer je povprečna naklonina tudi do 18%. A vseeno sva se kljub temu in hudi konkurenci oba odlično odrezala. Peter je zasedel 41. mesto, s časom 4:09:14, sam pa 72. mesto s časom 4:27:54. Zame je bila to prva tako dolga in zahtevna preizkušnja, zato mi je bil cilj uspešno prečkati ciljno črto.

Torej že sama pot in prihod v mestece Weyer nas je zelo očarala, čudovita pokrajina, neokrnjena narava, hribi in smučišča okrog in okrog, v dolini reke in potočki...čudovito. Po prihodu sva se odločila da najprej narediva ogled kolesarske proge, ki naj bi bila sicer v dveh krogih, torej po 41 km. Vedela sva, da bo zahtevna in da so jo letos še malce podaljšali v »breg« ter jo tako še dodatno otežili. Vseeno sva bila zelo presenečena, najprej se je 5 km rahlo dvigala navzgor, potem pa vse bolj, vse težjii klanci, gor in gor, nikoli konca, noro... vse skupaj pa je otežil še dež, saj je začelo deževati kot iz škafa in spust na drugi strani bi bil v primeru takega vremena zelo nevaren, saj je cesta zelo ovinkasta in spolzka. Potem pa je le sledilo 20 km ravnine in rahlih vzponov, tako, da v tistem trenutku me je postalo strah in konec je bilo preračunavanja o skupnem času v katerem sem si želel tekmo izpeljati, želel in upal pa sem samo eno, priti v cilj.

Po ogledu je sledila nastanitev, imela sva srečo in dobila luksuzen apartma, lahko mu rečem kar vila, to nama je malce vzdignilo glave. Sledil je počitek in upanje da poneha dež, da bi se uresničila vremenska napoved o soncu naslednji dan in tako je res proti jutru prenehalo deževati, cesta se je počasi sušila.... še zadnje priprave, pregled kolesa preden jih dava v menjalni prostor in ob 11.00 štart. Pognali smo se na prvi tek, ki je bil tudi v dveh krogih po 7.3 km, malce v breg, potem spust, tekel sem po planu, cca. 4.00min/km, saj je bilo treba priti spočit na kolo. Kajti klanci na biciklu so moja najbolj šibka točka, tam sem izgubljal tudi največ mest, ker so me tekmovalci prehitevali, nekateri kot za šalo, saj je bila konkurenca res huda, po ravnini pa sem peljal dokaj vredu in celo nekaj nadoknadil..... pa še eden krog, ko sem prvič prečkal ciljno črto in se pognal v drugi krog mi je bilo kar slabo, ampak dal sem vse od sebe ter zaključil tudi tega, opravil menjavo in se pognal na drugi tek, ki sem ga lepo odtekel, spet v tempu 4.00 in prehitel kar nekaj tekmovalcev. Tek je nekako moja prednost in mi ne dela preveč težav...pa prečkanje cilne črte, med množico navijačev, stisk roke in medalja... veselje nepopisno...
Torej lepa izkušnja, da organizaciji ne izgubljam besed, saj je bila zelo profesionalna, kot tudi prijaznost ljudi...skratka konec dober, vse dobro, nenazadnje pa sva s Petrom postala člana POWERMAN-ovcev ... jeeeeee ;) «

Čestitke in LP!

ponedeljek, 17. avgust 2009

1. ROJSTNI DAN ŠD 3ŠPORT-a

Le še nekaj dni nas loči od enoletnega delovanja kluba. V tem času se nas je zbralo kar 87 članov. Meseca septembra (datum še ni točno določen) bomo zato tudi organizirali piknik oz. zabavo za praznovanje rojstnega dne. Izbrali bomo takšno lokacijo, kjer se bomo lahko preizkusili še v ostalih športih kot so tenis, namizni tenis, odbojka, ... Seveda tudi pijače in jedače ne bo manjkalo! Ker se bliža konec tekmovalne sezone (velja za teklmovalce) in mislim, da smo dosegli kar nekaj uspešnih rezultatov (več v prihodnji temi) bo prijal tudi kozarček okusnega Refoška! ;)

POL STRANI V PRIMORSKIH NOVICAH ZA ŠD 3ŠPORT



Zahvala za objavo gre Venčeslavu Japlju

četrtek, 13. avgust 2009

Sprint triatlon Kostrena

25.07.2009 je v Kostreni (blizu Reke) potekal sprint triatlon Kostrena. Tekme so se udeležili: Roman Makuc, Peter Vergles in Borut Lunder.

Ponovno ostajam brez besed, saj je naš Roman podal podrobno poročilo ... vredno branja!

"Pred tekmo sem imel slutnjo, da bo zasedba na tekmi huda a dejansko stanje je preseglo vsa pričakovanja. Seme, Kovačič, Pleše, Cebin & Co iz Ribnice, pa vsi Hrvati in še en kup Italijanov iz ekipe Keyline je porušilo moja pričakovanja o »prisrčni vaški tekmi«. Peter je zagledal še Cigana-ja. Ko pa je mimo (v senco) prišel še Patrčević sem vedel, da bi bilo lepše tekmo gledati, kot pa startati. Kraj dogajanja je Kostrena pri Reki, zaliv Žurkovo poleg zaliva Martinščica, kjer v ladjedelnici leži »Galeb«, Titova ladja miru, ki jo je letos na licitaciji kupila občina Rijeka z namenom, da jo reši propada. Znamenita zgodovinska zadeva, a o tem drugič. Menjalni prostor je stisnjen v plato ob zalivu in strma dovozna pot ter preglasno ozvočenje sta občutek utesnjenosti še povečala. Plavanje je bilo v dveh krogih z vmesnim tekom in skokom v vodo z metrskega pomola. Pred tekmo sem dvakrat skočil, da se naučim obdržati plavalna očala na mestu. Ne samo, da mi je očala odneslo. Tudi Polarjev pas, ki sem ga nosil pod dresom je odneslo do trebuha, tako da o kakšnem skoku na glavo med tekmo ni bilo več govora. Ogrevanje (bolj malo), briefing in start. Med plavanjem si lahko videl potapljače, ki so se držali vrvi, za katere so bile vezane boje okoli katerih smo plavali. Na izhodu iz vode sta dva moška pomagala s krepkim oprijemom in potiskom naprej, tako da sem se zašibal po tepihu kot svetovni prvak. Ko sem pogledal nazaj v vodo pa sem zgrožen opazil, da sem močno v ozadju. Sledil je sprint po tepihu na famozni 1m pomol in gas na noge v vodo v drugi krog. Med letom sem še bolj zgrožen opazil, da je čisto zraven mojega doskočne točke neki tip »izronio« iz vode. Ma kako, če sem po pomolu tekel sam in pred menoj ni bilo nikogar! V vodo sem padel tik njega in sigurno je čutil moj udarni val. Izmenjala sva poglede, pol pa sem se raje spravil hitro stran izpod pomola, ker nisem hotel čakati še kakšnih padajočih tipov. Tri kroge kolesa sva začela skupaj z enim Italijanom in sva vseskozi lovila. V pasu me je stiskala prozka elastika številke, ki sem si jo neprestano spuščal a brez uspeha. Po tekmi sem opazil, da me dejansko stiskajo hlače, ki sem jih pretesno zvezal iz strahu, da mi bodo pobegnile pri skoku v vodo. Po odločitvi da skočim na noge, sem jih pozabil olajšat. Čeprav nas je bilo na kolesu v skupini z vsakim ulovljenim več, smo ostali na čelu za vlečenje v glavnem samo trije. Na koncu se nas je nabrala kar številčna skupina, ki je prišla skupaj v menjavo za tek. Tudi midva s Petrom. V tek sem se pognal takoj za Petrom in za mene neznačilno zelo hitro. Tempo sem kar držal in jih nekaj prehitel. Peter se je pričel oddaljevati. Tekli smo po stezi 2,5 km ob morju, ki je vseskozi narekovala menjave ritma. Rahlo gor, rahlo dol, ostro levo pa desno, pa stopnice dol in potem še dol…..To mi nikakor ni ustrezalo in sem komaj čakal, da pridem do obrata, kjer smo se povzpeli na cesto, kjer smo prej kolesarili in odtekli še naslednjih 2,5 km do cilja. Po žgočem soncu sicer, a sem zaradi dolge in enakomerne ravninske proge vsaj ulovil svoj ritem. Proti koncu sem se približal tekmovalcu spredaj, ki sem ga nameraval prehiteti. Ta me je slišal (se je obrnil) in pojačal tempo. Na zadnjem delu, kjer se cesta strmo spusti v cilj sva oba tekla navzdol na vso moč kot zmešana. Jaz sem bil na robu razpada in ob prehodu ceste v senco sploh nisem razločil podlage. On nič manj, tako da je ohranil vodstvo in prišel v cilj 2 sekundi prej. V cilju stisk roke in to je to.V glavnem Patrčević je prišel v cilj šesti, Cigana »šele« 15-i in to pove veliko! Odlično je šel naš Lunder, ki je končal drugi v kategoriji. S Petrom sva bila v kategoriji peti in šesti. Jaz sem bil absolutno 46-ti a s časom bi bil še vedno tretji pri ženskah (zaostal bi za Matejo Šimic in Moniko Oražem), kar še več pove, kakšni kalibri so prišli sem na tekmo. Pred našo tekmo je bil še »Dobrotvorni« triatlon štafet, kjer sta sodelovala tudi Ana Jelušić in Vladimir Miholjević. Slednji je tako raztural na biciklu, da je bil po prihodu v menjavo še doooolgo časa sam in je bilo videti, kot da je tekmoval sam. Njegovi (Liquigas) pa so se ravno takrat mučili z vzponom na Ventoux na Touru. Na koncu pašta za vse in dobro vzdušje. Dobra tekma. Razen preglasnega ozvočenja. Avgust je tekem dopust. Konec meseca pa na olimpik na Fakeersee pogledat, zakaj ima tako grdo ime."


Borut Lunder 26. mesto abs., 2. mesti v kategoriji V1
Peter Vergles 42. mesto abs., 5. mesto v kategoriji V1
Roman Makuc 46. mesto abs., 6. mesto v kategoriji V1


sreda, 22. julij 2009

IRONMAN ZURICH

Matej Paradiž in Miran Oblak uspešno prečkala ciljno črto ...

Njuna skupna zgodba:

"V nedeljo dne 12. 7. 2009 sva člana športnega društva ŠD 3ŠPORT Matej PARADIŽ in Miran OBLAK udeležila triatlona serije IRONMAN v Švici, kjer sva se spopadla s progo sestavljeno iz 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,192 km teka.

V Zurich smo se odpravili z avtodomom in se nastanili v kampu ob jezeru, ki je od prizorišča oddaljen približno 1,5 km. Nastanitev je dobra, cene solidne, čeprav zaračunajo vsak centimeter kampa, rezervacije pa v času tekmovanja niso mogoče. V recepciji govorijo (ITA, ANG in NEM), delovno osebje pa seveda najbolj obvlada jezik naše bivše skupne države. Ker smo tja prišli v sredo zjutraj, je bilo v kampu še nekaj prostora, naslednja dva dni pa je bilo že zelo težko dobiti mesto.Kolesarsko progo smo si ogledali z avtodomom, tako da sva z Miranom spoznala klance in nevarne spuste, ki pa jih zaradi dežja žal nisva preizkusila, kar sva sicer imela v planu. Zato pa sta progo v petek preizkusila moja punca Teja in Dejan, ki je šel z nami na dopust, saj se tudi on hitro navdušuje nad tovrstnimi preizkušnjami.Po opravljenih zadnjih treningih in pripravah sva v soboto popoldan oddala kolesa v menjalni prostor in jih pokrila z vrečami, ker vremenu res ni šlo zaupati. Napočil je čas za odhod na start. Vstala sva ob 04.00 uri, se najedla in počasi odšla v menjalni prostor, ki je za razliko od drugih triatlonov IRONMAN serije, v bistvu tak kot jih poznamo na naših tekmah. V menjalnem prostoru sva na kolesa namestila hrano, pijačo, napolnila gume in odpravila zadnje pomanjkljivosti.

Ob 07.00 uri, pet minut za profesionalnimi tekmovalci in tekmovalkami, je počil top. V vodo se je naenkrat zapodilo 2222 tekmovalcev. Z Miranom sva štartala z desne strani, kar se je pokazalo za zelo dobro, saj nisva imela večjih težav, brez »tunkanja« in udarcev pa tako in tako ne gre. Po 27. minutah sem priplaval do izhoda in se v počasnem teku podal čez otoček in nato mirno zaplaval v drugi krog, za katerega sem potreboval 31 minut, Miran pa je progo preplaval v eni uri in petih minutah. Tako sva bila oba v načrtovanem času že na kolesu.
V kolesarski krog dolg 90 km krog nas je vodila ravnina ob jezeru, dolga približno 30 km. Ker je vladalo popolno brezvetrje smo se ob spremstvu sodnikov in rahlega dežja peljali z visoko hitrostjo proti prvemu klancu, ki pa ni bil prav težek. Sledil je spust in nato še dva daljša klanca, ki sta v drugem krogu predstavljala še težji zalogaj. Previdnost zaradi dežja ni bila odveč, k sreči pa je bil zadnji spust suh, tako da je letelo blizu 90 km/h. Sledilo je cca. 15 km ravnine ob jezeru in nato vzpon za gledalce na »HEART BREAK HILL« (100 višinskih metrov enem km), kjer je bilo navijanje noro in občutek božanski. Po spustu smo nato nadaljevali mimo znane švicarske tovarne čokolade »LINDT« v drugi krog, kjer pa nam je na ravnini pričel pihati močan veter v prsa in je hitrost padla na 32-36 km/h, za razliko od prvega kroga, kjer smo vozili s hitrostjo preko 40 km/h.. Proti koncu ravnine me je dohitela skupina 50-60 triatloncev, ki jih sodniki do začetka klanca niso mogli raztegniti, saj je vožnja v zavetrju prepovedana. Sam sem gnečo izkoristil tako, da sem pošteno odtočil, saj me je zaradi občasnega dežja in hladnega vremena kar malo zeblo in tako še bolj tiščalo na WC. Klance in spuste sem nato odvozil v istem ritmu, zaradi vetra pa je bil drugi krog pač počasnejši. Proga je bila kar težka, saj sva morala premagati 1550 višinskih metrov vzponov. Sam sem jo prevozil v petih urah in treh minutah, Miran pa je potreboval dvajset minut več. Na tek sem prišel spočit in brez težav tekel v ritmu, ki sem ga planiral. Tekaški krog je bil dolg 10,5 km, proga pa je bila speljana ob jezeru in po mestnih ulicah, kjer je bilo veliko navijačev. Zaradi bučnega navijanja in zanimive proge je krog minil hitro. Teja in Dejan sta pridno navijala in naju oskrbovala s hrano. Proti 30 km sem že čutil utrujenost, tako da je tempo teka padel, Miran pa je nadaljeval v močnem ritmu in se mi počasi približeval. V meni se je po dobrih devetih urah nabralo že dosti hrane in gelov, tako da sem moral skočiti še na veliko potrebo. V solidnem ritmu sem se bližal oznaki 40,5 km in presrečen sem zavil proti cilju ter se ustavil pod tablo z izpisanim imenom in časom 9.51.14. Sledile so čestitke, medalja, finisher bisača, ter skok k Teji v objem, ki v takem trenutku pomeni še veliko več.

V cilju sem nato počakal še Mirana, ki je presrečen pritekel v cilj v času 10.14.57 in visoko dvignil majico s sliko svojih dveh sinov, Jerneja in Tadeja. Sledilo je okrepčilo in namakanje v toplem jaccuziju, ki je ob ponovnem dežju res prijalo. Po slabo prespani noči smo se naslednji dan odpravili domov, med potjo pa smo že kovali načrte za naslednje leto."
... sta povedala naša Ironman-aša ...

ponedeljek, 20. julij 2009

Predsednica in podpredsednik ŠD 3ŠPORTA na TRENING TEKMI

V soboto 18.07. sva se s Petrom udeležila sprint triatlona v Avstriji. Veliko skrbi je bilo zaradi vremena, saj je bila sobota deževno "obarvana". A vendar ... do 17 ure, ko je bil štart tekme, se je vse razkadilo in celo posijalo je sonce. Temperatura je bila idealna - 19°C, jezero Goesselsdorfersee pa 25°C.

Moje poročilo si lahko preberete tukaj
Petrovo poročilo pa tukaj

Lep pozdrav
Leni

LEON na Dirki za zlato čipko!

Naš kolesar Leon Palčar je ponovno slavil zmago ... poglejmo kaj nam je napisal o 24km dolgi dirki z 14km vzpona ...

»Moji občutki ob prvi generalni zmagi so bili nepozabni! Po letečem štartu so fantje prtisnl, da nisem več vedel ali sem na cestni ali gorski dirki. Čez Zali Log smo tiščali okrog 55 km/h in pulz je bil takoj 180. V klanec smo se zakadili kot svinje na buče, Tehovnik in Gortnar sta ušla, za njima pa še Porenta. Z Mikličem in Zupanom smo lepo napredovali do prve ravnine pred vasjo Sorica, kjer nas je Porenta počakal in skupaj smo kmalu ujeli Tehovnika, malo naprej, v klancu pa še Gortnarja. Izmenjali smo si nekaj kratkih besed - Gortnarju je počila napera. Skupaj smo grizli v klanec, kot »ubrisani« in pulz se mi je umiril na okrog 170, tako da sem še imel rezerve. Nekaj sto metrov smo bili skupaj, nato pa sem s svojim tempom fantom sladko odpeljal. Nihče me ni več držal in začutil sem, da gre na vse ali nič – »do fula« sem si rekel! Čeprav sem se malo šparal … če bi slučajno preveč začeli dihat za našim lepim triatlonskim dresom! :) 4 km sem nato sam odpeljal in vsake toliko časa pogledal nazaj ali sem varen! Ko se je gap večal, sem malo popustil saj sem se že veselil prve sladke zmage! Nato pa oznaka »še en kilometer«, uf najtežji! Saj me je po zadnjem ovinku klanec malo prevaral, ampak sem vseeno vzdržal. Poravnalo se je, pol pa u ta velko šajbo pa šprint in zmagoslavni dvig rok!

To je za naš klub - z najlepšimi dresi in najboljšimi člani!
Hvala še enkrat VSEM za podporo!
Še bomo skup …«

Vaš GLISTA!

torek, 14. julij 2009

"Strnjena obnova"

Pa še nekaj besed o sebi ...

NIKOLI NI PREPOZNO .... Predvidevam, da je vprašanje vsakega bralca: zakaj nisem objavila novičke v zadnjih treh mesecih. Seveda sem vam dolžna pojasnilo. Odgovor je preprost. Naj omenim slogan "Prezasedenost znižuje kakovost življenja." Da, vendar moramo ovrednotiti, čemu bomo v določenem trenutku dali prednost. Tako sprejemamo odločitve za katerimi moramo tudi stati. Zakaj v takšno globino? Povedati vam želim, da sem bila primorana v zadnjih mesecih sprejeti kar nekaj odločitev in s tem tudi veliko sprememb. Kot sem že omenila v predhodni objavi, sem pričetek sezone celotno opustila, saj mi zdravje ni bilo naklonjeno. Še sedaj stanje ni stabilno, zato se ne udeležujem tekmovanj. Zadnje besede še ni za doreči, a mislim, da bo plan za leto 2010 v veliki meri bolj verjeten in uresničljiv... beri dalje

Lep pozdrav
Leni

ponedeljek, 13. julij 2009

Dextro Energy Triathlon ITU World Championship Kitzbühel

Ta vikend se je naš vzdržljiv in močen tekmovalec Borut Lunder preizkusil na olimpijskem triatlonu v Kitzbuhel-u. Naj povem, da se Borut redno udeležuje tekmovanj in dosega pohvalne uspehe. Seveda, kaj smo lahko tudi tokrat drugega pričakovali kot zelo uspešen nastop in ponovno stopničke v svoji kategoriji??!

"Za vikend sem štartal na tekmi “Dextro Energy Triathlon ITU World Championship Series”. V kategoriji age group M40. V veselje mi je bilo tekmovati na tako lepo organizirani tekmi. Še bolj pa sem vesel, ker mi je uspelo doseči (vsaj zame) vrhunski rezultat, saj sem se v svoji kategoriji uvrstil na stopničke in to v izredno močni mednarodni konkurenci , in sicer s časom pod dvema urama, kar je preseglo moja pričakovanja."

REZULTATI (Navodilo: izberi Jedermann Olympische distanz, Age group: M 40)

petek, 10. julij 2009

IRONMAN CELOVEC

Peter Harnold in njegovi vtisi prvega zaključenega IRONMANA ...

"Končal sem svoj prvi IRONMAN in sem presrečen... S časom 9ur 20min sem zasedel absolutno 53. mesto od 2027-ih tekmovalcev. Tekma je bila zelo lepa pa tudi vreme je služilo. Kljub manjši krizi na teku je bilo veselje ob prečkanju ciljne črte nepopisno, ki je trajalo in trajalo ...
Tu bi se rad zahvalil vsem, ki ste navijali in me vzpodbujali, tako na sami tekmi, kot tudi doma v Sloveniji... Sedaj nekaj dni regeneracije, potem pa naprej. Izdelani so tudi že okvirni plani za IM 2010, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost."

Lep pozdrav
IRON Peter ;)

Podrobno poročilo si lahko preberite tukaj!
REZULTATI



Iskrene čestitke!!! Verjamem, da je bila posebna življenjska izkušnja ... Bravo!

V nedeljo 12.07.2009 pa že pričakujemo novi zgodbi iz Ironmana v Švici, ki se ga bosta udeležila Miran Oblak in Matej Paradiž. Držimo pesti!

Lep pozdrav ...

Plavalni maraton Kanegra - Portorož

Petrovo poročilo o plavalnem maratonu ...
"V četrtek, 25.06.2009 sem se odločil, da naredim še zadnji preizkus in trening pred IM (Ironmanom) v Celovcu. Tako sem se udeležil malo manj kot 5km dolgega plavalnega maratona, kjer sem od 59 plavalcev in 12 plavalk zasedel absolutno 2. mesto, v kategoriji pa zmago. Ker je bila voda bolj mrzla (21 C) in ker sem hotel simulirati plavanje na IM-u, sem plaval z neoprenom. Takoj po štartu sem potegnil in se izognil gneči. Potem pa sem celotno razdaljo preplaval v svojem (močnem) ritmu prav do cilja. To me je presenetilo, saj se za ta rezultat nisem matral in sem med plavanjem zelo užival. Dobil sem tudi potrditev, da je plavalna forma visoka in upam, da bo zadostila za uspešen nastop na IM."


Iskrene čestitke podpredsedniku ŠD 3ŠPORTA Petru Harnoldu za zelo uspešno plavanje, saj je v močni plavalni konkurenci osvojil celo stopničke!

VZPON SNOVIK ČRNIVEC, KOLESARSKI MARATON ALPE

Naš član Patrik Zupanič se pridno udeležuje kolesarskih prireditev ... pa poglejmo kaj nam je napisal ...

"Letos sem se že drugo leto zapored udeležil vzpona z gorskimi kolesi iz Term Snovik do Črnivca. Cilj je bil preseči lanskoletni rezultat, čeprav sem vedel, da bo to težka naloga. Takoj po štartu sem "prijel" vodilne tekmovalce in nekaj časa vozil celo na tretjem mestu. Ko smo prišli do prvega daljšega klanca, me je čisto odrezalo in kar nekaj tekmovalcev se je odpeljalo mimo. Za psiho ni bilo ravno prijetno, vendar sem uspel nekako ujeti svoj tempo. Ko smo iz asfaltne podlage prišli na makedam, sem napadel. Uspel sem pridobiti nekaj mest in nato v svojem tempu odpeljal do cilja. Razen na spustu (zadnji del trase) se nisem počutil suverenega, saj sem letos s cc kolesom opravil zelo malo treningov. Rezultat je bil zelo zadovoljiv. Za progo sem porabil 38min in 40 sek kar je za 46 sek hitreje kot lansko leto. Na koncu je to pomenilo absolutno 6. mesto in 3. mesto v kategoriji."

Že naslednji dan ... Kolesarski maraton Alpe ...

"Le dan po gorsko-kolesarski preizkušnji na Črnivec sem se udeležil še najtežjega maratona v Sloveniji, imenovanega Maraton Alpe. Ker sem čutil utrujene noge še od prejšnjega dne, sem vedel, da bo 130 km in več kot 2000 višinskih metrov kar velik zalogaj. Štart maratona je bil v Kamniku, kot prvi vzpon pa nas je čakalo Jezersko. Ker vzpon dobro poznam, sem se ga lotil previdno in brez večjih muk pribrcal do vrha. Sledil je moker spust po avstrijski strani do odcepa za Pavličevo sedlo. »Pavle«, kot so mu pravili kolesarji ob meni, je hudičevo strm klanec in zaradi te lastnosti je mojim nogam zadal kar pošten udarec. Vendar moram reči, da sem v svojem tempu kar lepo prigrizel do vrha. Sledilo je ustavljanje pri okrepčevalnici, kjer sem se napil in najedel, potem pa je sledil še bolj moker spust v Logarsko dolino. Po Logarski dolini je letelo kot strela in prav užival sem, ko smo v majhni skupini poganjali pedala, da je letelo krepko čez 40 km/h. Potem se je začelo. Pri odcepu za Gornji grad me je nenapovedano zagrabil krč v prednjo stegensko mišico. Ko sem jo za silo sprostil me je prbilo še v drugo….. in ni mi ostalo drugega kot da razjašem svojega Cannondala in sredi ceste naredim gimnastične vaje. Ko sem se ponovno spravil k sebi, sem nadaljeval sam v svojem tempu do vzpona na Črnivec. Po še nekaj hudih krčih sem se vlekel po klancu in samo čakal kdaj bo konec tega trpljenja. Na klanec sem vozil s prvo prestavo in s hitrostjo stare mame, ampak res ni šlo drugače. Po Črnivcu hvala Bogu sledi samo spust v Kamnik in prav oddahnil sem si, ko sem videl ciljno črto. Vseeno mi je uspelo doseči zastavljen čas petih ur. Vozil sem namreč 4 h 44 min 45 sek. "
Čestitke!

torek, 7. julij 2009

POROČILA: SPRINT TRIATLON NOVIGRAD, OLIMPIK TRIATLON JARUN

Meseca junij in julij sta zapolnjena z rekreativnimi športnimi prireditvami in triatlon tekmovanji. Čalni se le teh pridno udeležujejo, tako, da je že težko slediti vsem aktualnostim. Vtisi udeležencev iz prireditev pa sledijo ...

SPRINT TRIATLON RIVARELA NOVIGRAD, 21. 06. 2009

Klubske barve je zastopalo kar 7 članov. Za nekatere celo prva triatlonska preizkušnja, vendar so vsi uspešno prekoračili cilj, nekateri celo pobrali medaljo! Naj omenim naše junake:
Peter Vergles
Roman Makuc
Petra Schumet
Aleksander Marinac
Matjaž Barut
Denis Paliska
Janko Jurjavčič

Romanovo poročilo (preberite, ne bo vam žal!! :)
"Po dolgem času spet ena prava vaška tekma! »Vaška« v pozitivnem pomenu. Na plavanju ni boj, ampak se plava okoli ribiške barke. Bonov za hrano ni. Vzameš kolikor hočeš in ne rabiš nobenemu razlagati, da si prišel z družino. Ne zmanjka. In točijo domače vino. Tako Istrsko. Nobenih barov in gelov. V glavnem po viharni soboti je nedelja obetala dobro. Klasično zjutraj prijave. Številke smo dobili take prave iz blaga. Že zašite na elastiko. Gor je pisalo »halfironman mljet«….moje nekdanje sanje. Takrat nisem bil zrel, da bi šel, sedaj ga pa ni več. Štangi v menjalnem prostoru sta bili malo prenizki in eni sosedi zraven so ugotavljali, da: »…non se pol neanche agancar la bici…..«. J….. ga. Znajdi se. To je triatlon. Pred startom sem bil nenormalno nervozen. Sprinte je potrebno iti na gas do daske in to mi nekako ne leži. Ampak potihoma sem si po vseh dolgih tekmah zaželel en sprint. Briefing pred tekmo je bil tik pred startom na rivi. Predrag je pokazal na ribiško barko kot obrat plavanja in povedal, da se kolesari do Fiorinov in nazaj. Kje so Fiorini? Ni važno, boš že videl. Ima kdo kakšno vprašanje? Ja. Po kateri strani se plava okoli barke? Barko pustiš na levi reče Predrag in kroži v levo z roko po zraku. Takrat me ena punca zraven vpraša, če moramo narediti okoli barke en krog? Ne moreš verjet……Štart plavanja je bil iz vode. Končno spet tekma v morju! Saj je res slano ampak je čisto in ob obali vidiš dno. Plavanje – čisti užitek. Menjava OK. Kolo sem začel v skupini treh in takoj v mestu smo zašli….Uni gasilec ob progi je bolj bledo mahal in prvi od nas treh je zavil napačno, midva pa za njim. Bom jaz videl Fiorine……Na srečo se je ta naša zgrešena cesta kmalu priklopila na pravo in smo nadaljevali normalno »po predpisih«. Na prvem klancu iz mesta sem potegnil in ostal sam ter tako odvozil celo kolo. Brez družbe. Pridobil sem še dve ali tri mesta. Druga menjava OK. Še tek. Ni lepšega, ko ti noge na tekaškem delu triatlona »zalaufajo« (in ni hujšega, ko ne). V glavnem je letelo! In to z užitkom! Še dva sem polovil, eden je mene, tako da sem pridobil še eno mesto. Cilj. Kaj bi pravil – čisti užitek! Potem tuširanje na plaži, pašta in posedanje do rezultatov. Moji so hoteli da gremo, a mi je nekaj govorilo da ne. Pa še Peter je rekel, da naj počakam na razglasitev po kategorijah, ker »uni pred nami niso bili tako stari«… In res: drugi v kategoriji! Prvi pa Peter. Neprecenljivo. Po tolikih treningih in letih sem bil na odru za zmagovalce! Še zdaj mi je lepo, ko pomislim. Za vedno mi bo žal, da nisem imel klubske majice. Je bila doma v pranju. Za Jarun! Na Rivareli so prvič okusili triatlon tudi naši člani Matjaž, Denis, David in Janko, katerim veljajo vse čestitke in ki so po tekmi strnili svoje občutke:
- bil sem omotičen, ko sem prišel iz vode
- z MTB se ne da voziti triatlona
- tek na koncu je najhujši
- na plavanju sem zašel…."

Zahvaljujem se Romanu za tako podrobno in zanimivo branje!


TRIATLON OLIMPIK JARUN, 27.06.2009

Triatlona sta se udeležila Peter Vergles in Roman Makuc, ki se sicer pripravljata za daljše distance, vendar sta se tokrat odločila za olimpijsko disciplino. Roman se je v imenu obeh kar razpisal ...
"Olimpik triatlon Jarun Zagreb 27.06.2009 ali let nad lokvanji.
Jarun v Zagrebu je jezero, ki so uredili za potrebe univerzijade 1987. V soboto 27.06.2009 so imeli naši južni sosedje tam državno prvenstvo v triatlonu na olimpijski distanci in s Petrom sva se odločila, da jih obiščeva. Pot, prihod v Zagreb, prijave in obiski WC jev pred tekmo - vse je potekalo po planu. Za razliko od drugih tekem sem pred tekmo nemesto testenin jedel kruh in marmelado. Kr tako, za probat. Objavili so, da je uporaba neoprena zaradi temperature jezera dovoljena. Super. 1500m se plava v dveh krogih. Po prvem sledi izhod iz vode in skok v vodo s splava v drugi krog. Kolo 40km je speljano v 6-ih krogih okoli Jaruna, tek 10km pa v 4-ih krogih. Nasploh idealno okolje za triatlon. Start iz vode. Peter je šel startat z desne strani, jaz sem izbral levo. Ker nisem bil dobro segret, sem pričel počasi, z dolgimi zavesljaji. Velik del plavalne proge se vidi pod seboj lokvanjeve liste in občutek je, kot bi letel nad njimi. Voda je mirna, brez valov in nasploh so plavalni pogoji dobri. Po prvem krogu je sledil izhod iz vode. Nisem vedel, kako naj skočim v vodo, da mi ne bi odneslo očala. Ker se do skoka v vodo še nisem odločil, kaj naj nardim, sem se kar vrgel "na glavo". Med letom sem še pokrčil eno nogo in padel v vodo kot kamen. Bedno, a očala so ostala na mestu. In potem še en let nad lokvanji. Na prvi menjavi sem naredil začetniško napako. Pozabil sem obleči številko, ker nisem pred menjavo v glavi ponovil zaporedja opravil. V prvi krog kolesa sem krenil silovito, brez rezerve. Zadaj se mi je obesil en tip, ki ni hotel naprej in sem se sprijaznil, da bom pač vozil solo. Sčasoma sem polovil še ene par "modrih" trakov tako, da se je končno formirala skupinica, kjer smo se izmenjevali v vodstvu. Drafting je bil dovoljen samo znotraj iste starostne skupine. Ločili smo se po barvi trakov na sedežni opori. S Petrom sva imela modro. Proga okoli jezera je ravninska z dolgimi zavoji, kjer ni potrebno zavirati a je asfalt poln razpok in še na polno ležečih policajev je potrebno paziti. Bilo je kar nekaj padcev in glede na to, da se hitrosti stalno gibljejo okoli 40km/h je potrebno biti previden. V četrtem krogu smo v skupini 6-ih "modrih" kolesarjev končno polovili še našo zadnjo žrtev - Petra, ki je vozil popolnoma sam tako, da je bila izničena njegova prednost 2 min s plavalnega dela. V tek sva krenila skupaj. Kljub strahu so noge na teku stekle. Letelo je kot vrag. Peter je sicer odlaufal in sem ga kmalu videl le še na daleč, a tudi meni so noge tekle. Nobene krize, le preganjanje samega sebe, in tako vse do cilja. Očitno treningi delujejo! Bila sva drugi in tretji v kategoriji. Obesili so nama medalji s kockastim trakom in to je to. Jarun je osvojen. Gremo dalje."

Super ste!!!

sreda, 17. junij 2009

ŠD 3ŠPORT pridobilo državnega prvaka in podprvaka v kratkem duatlonu!

V nedeljo 14.06. se je na Hrvaškem, v Spodnji Stubici odvijal 14.
DUATLON STUBICA, ki je štel za slovensko državno prvenstvo v kratkem duatlonu ( 10km tek-40km kolo- 5km tek ). Udeležili so se ga kar trije člani ŠD 3ŠPORT-a, ki so se odlično odrezali.

Poročilo Benjamina:
"Bili smo zelo zadovoljni, saj smo vsi trije pristali na stopničkah. Sam sem dosegel 2.mesto, Borut Lunder 1. in Reščič Igor 3. mesto v svoji starostni kategoriji. Da je bilo veselje popolno sva z Borutom še enkrat stopila na stopničke, saj je prav on osvojil naslov državnega prvaka v kratkem duatlonu, sam pa sem pristal na 2. mestu. Zelo sem zadovoljen, kajti to je moja prva duatlonska sezona. Kljub peklenski vročini in zahtevni progi - tekaški kot kolesarski, sem dobro odtekmoval. Naj na kratko opišem potek. Začelo se je z 10km tekom, ki je bil zelo težaven, tek v breg pri 35 stopinjah je zelo zahteven.... ma ker sem po duši tekač mi je to šlo vseeno malce na roko in prva menjava je bila opravljena brez težav. Kolo sem pričel sam, na kar me je kmalu dohitel Borut in sva skupaj vozila cca 10 km. Dohitela sta naju še dva Hrvata in tako smo nadaljevali skupaj. Tempo je bil vse hitrejši, težko sem jih držal ... za prevoziti so bili še trije klanci (kar je situacijo še bolj otežilo, saj v breg nisem še dovolj močen) Prijel me je krč v desno nogo in moral sem malce popustiti, tako da sem izgubil skupinico. Ko je bolečina popustila, sem nadaljeval. Od obrata do konca cca. še 18 km ... sam. Postopno sem spet stopnjeval tempo in na koncu dobro opravil s kolesom in drugo menjavo. Tudi drugi 5km tek sem dobro začel, vendar so me v 2. km spet prijeli krči v obe nogi in za trenutek sem se moral celo ustaviti. Pričele so se prave muke, tega nisem vajen .... Naredil sem tudi veliko napako saj sem zaužil premalo tekočine. No, pa vendar sem se "pobral" in odtekel do konca, pristal na odličnem absolutnem 7. mestu in 2. za naš pokal....Vesel sem! Še ena nova izkušnja, ki jo želim ponoviti tudi prihodnje leto."

Iskrene čestitke Borutu za osvojen državni naslov, vsekakor si zaslužijo pohvale tudi Benjamin in Igor!! Bravo fantje!
Kratka objava tudi na TZS.

Franja

Kolesarskega maratona Franja se je udeležilo kar nekaj članov ŠD 3ŠPORT-a. Med njimi tudi članica Teja G., ki je odpeljala dolgo Franjo in zasedla odlično 21. mesto v absolutni konkurenci.

Veliki maraton Franja:
491 KOČEVAR DARIO 1983 ŠD 3SPORT 4:06:13.5 1MB 97. v kategoriji
681 KOCEN JERNEJ 1979 ŠD 3ŠPORT 4:17:30.0 1MC 129. v kategoriji
1202 FURLANIČ JURE 1976 ŠD 3ŠPORT 4:56:03.7 1MC 237. v kategoriji
21 GULIČ TEJA 1982 ŠD 3 ŠPORT 4:32:06.2 1ZB 8. v kategoriji

Mali maraton Franja:
115 ZUPANIČ PATRIK 1977 ŠD 3 ŠPORT 2:17:46.9 2MC 19. v kategoriji

Tokrat nam je svoj komentar podal Patrik Zupanič:
"Letos sem se po enoletnem premoru zopet udeležil malega maratona Franja. Na štart sem prispel že slabo uro pred štartom, saj sem želel štartati iz ospredja. Sledilo je enourno čakanje na vročem soncu, ampak vseeno mislim da se je splačalo. Do Dobrove sem poskusil ohranjati pozicijo, po letečem štartu pa sem uspel obdržati stik z vodilno skupino. Vedel sem da se bo prava selekcija naredila šele na vzponu do Suhega Dola. V klanec sem šel tokrat po pameti, saj sem iz preteklih izkušenj vedel, da ni pametno že na začetku izgubiti preveč moči. Vozil sem lepo v svojem ritmu, proti vrhu pa sem celo malo popustil, da sem na vrhu lahko spil nekaj pijače. Sledil je spust in nato lovljenje velike skupine. Tukaj se mi je obrestovala opametna vožnja v klanec saj sem z lahkoto držal priključek s tekmovalci. Po nekaj kilometrih smo skupino tudi ujeli. Sledilo je nekaj kilometrov lahkotne vožnje do Škofje loke, kjer pa sem moral zaradi velika padca v skupini, zopet loviti preostanek te skupine. Tudi tokrat sem uspel in do Ljubljane vozil v sredini. Pred ciljem je tempo narastel in skupina je razpadla na kose. Sam sem uspel pokriti vse napade in zadovoljen prišel v cilj v ospredju te skupine.Čas ki sem ga dosegel je bil 2h 17min 46sek, kar je pomenilo 115 mesto med 1615 uvrščenimi tekmovalci. V svoji kategoriji sem zasedel odlično 19 mesto med 228 tekmovalci.Tako Franja je za nami, veselimo pa se že novih športnih izzivov."

Čestitke vsem!

nedelja, 7. junij 2009

POLETNI URNIK TRENINGOV

Tekaški treningi ob PON. in SRE. po novem urniku pričnejo ob 20.00 uri.
Plavalni treningi ob TOR. in ČET. po novem urniku pričnejo ob 19.45 (ob 20.00 skok v vodo), vhod iz plaže Žusterna.

LP
ŠD 3ŠPORT

TEK ZA ZDRAVJE - KOPER

Včeraj se je v Kopru odvijala rekreacijska prireditev TEK ZA ZDRAVJE, kjer smo bili ŠD 3ŠPORT soorganizatorji. Dobili smo se ob 17.00 uri (no, z mojo "malenkostno" zamudo 15min čez ;)), saj smo pomagali sprva pri organizaciji otroških tekov pa vse do 10km nočnega teka. Še posebej so se izkazale naše pridne punce: Maja B., ki je poskrbela za skrbno vodenje in ogrevanje otrok pred štartom, Petra in Teja V. pa sta ji pomagali. V pomoč pri organizaciji so sodelovali tudi: Peter V., Nika, Irena, Dean, mali Mattia, Viktorija, Vinčec, Aleksander K., Denis P. in pa Dejan - od Petre, katerim se iskreno zahvaljujem.

Teka na 400m se je udeležil: Mattia R.
Teka na 5km smo se udeležili: Teja V., Dean, Vinčec in Leni.
Teka na 10km pa: Peter V., Roman, Peter H., Beno, Igor, Darko S. in naša novopečena člana Janko in Matej B.

Rezultati v kratkem na: http://www.tekzazdravje.com/

Naj omenim, da je na 10km teku v absolutni konkurenci zmagal Benjamin Skok, takoj za njim pa seveda Peter Harnold. Na 5km teku je 1. mesto osvojil Danijel Vinčec. Čestitke!

Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so se teka udeležili ali so nas prišli vsaj pogledat in navijat ter tako, pripomogli k množičnosti in promociji našega kluba. Lepo je bilo videti toliko belo - modrih ŠD 3ŠPORT majčk na enem mestu ...

Ker smo včeraj odhajali domov ob različnih urah in nisem uspela vsakemu posvetiti dovolj pozornosti, se še enkrat zelo zahvaljujem za pomoč! Res ste se izkazali, prav VSI!

Hvala vsem! Super ste!

Preživite lepo nedeljo ...
Leni