POWERMAN AVSTRIJA

ŠD 3ŠPORT-ovca Peter in Benjamin dobila nov naziv ... POWERMAN.

Petrovo poročilo si lahko preberete tukaj

Benjaminovo poročilo:

»V soboto sva se z Petrom odpravila na tekmo serije Powerman (15,6km teka - 82km kolesa - 7,6km teka) v Avstrijo in sicer v kraju Weyer. Tekma je bila naslednji dan (23.08) in je ena težjih v omenjeni seriji, saj je samo na kolesu treba premagat 1300m višincev v 82 kilometrih, kjer je povprečna naklonina tudi do 18%. A vseeno sva se kljub temu in hudi konkurenci oba odlično odrezala. Peter je zasedel 41. mesto, s časom 4:09:14, sam pa 72. mesto s časom 4:27:54. Zame je bila to prva tako dolga in zahtevna preizkušnja, zato mi je bil cilj uspešno prečkati ciljno črto.

Torej že sama pot in prihod v mestece Weyer nas je zelo očarala, čudovita pokrajina, neokrnjena narava, hribi in smučišča okrog in okrog, v dolini reke in potočki...čudovito. Po prihodu sva se odločila da najprej narediva ogled kolesarske proge, ki naj bi bila sicer v dveh krogih, torej po 41 km. Vedela sva, da bo zahtevna in da so jo letos še malce podaljšali v »breg« ter jo tako še dodatno otežili. Vseeno sva bila zelo presenečena, najprej se je 5 km rahlo dvigala navzgor, potem pa vse bolj, vse težjii klanci, gor in gor, nikoli konca, noro... vse skupaj pa je otežil še dež, saj je začelo deževati kot iz škafa in spust na drugi strani bi bil v primeru takega vremena zelo nevaren, saj je cesta zelo ovinkasta in spolzka. Potem pa je le sledilo 20 km ravnine in rahlih vzponov, tako, da v tistem trenutku me je postalo strah in konec je bilo preračunavanja o skupnem času v katerem sem si želel tekmo izpeljati, želel in upal pa sem samo eno, priti v cilj.

Po ogledu je sledila nastanitev, imela sva srečo in dobila luksuzen apartma, lahko mu rečem kar vila, to nama je malce vzdignilo glave. Sledil je počitek in upanje da poneha dež, da bi se uresničila vremenska napoved o soncu naslednji dan in tako je res proti jutru prenehalo deževati, cesta se je počasi sušila.... še zadnje priprave, pregled kolesa preden jih dava v menjalni prostor in ob 11.00 štart. Pognali smo se na prvi tek, ki je bil tudi v dveh krogih po 7.3 km, malce v breg, potem spust, tekel sem po planu, cca. 4.00min/km, saj je bilo treba priti spočit na kolo. Kajti klanci na biciklu so moja najbolj šibka točka, tam sem izgubljal tudi največ mest, ker so me tekmovalci prehitevali, nekateri kot za šalo, saj je bila konkurenca res huda, po ravnini pa sem peljal dokaj vredu in celo nekaj nadoknadil..... pa še eden krog, ko sem prvič prečkal ciljno črto in se pognal v drugi krog mi je bilo kar slabo, ampak dal sem vse od sebe ter zaključil tudi tega, opravil menjavo in se pognal na drugi tek, ki sem ga lepo odtekel, spet v tempu 4.00 in prehitel kar nekaj tekmovalcev. Tek je nekako moja prednost in mi ne dela preveč težav...pa prečkanje cilne črte, med množico navijačev, stisk roke in medalja... veselje nepopisno...
Torej lepa izkušnja, da organizaciji ne izgubljam besed, saj je bila zelo profesionalna, kot tudi prijaznost ljudi...skratka konec dober, vse dobro, nenazadnje pa sva s Petrom postala člana POWERMAN-ovcev ... jeeeeee ;) «

Čestitke in LP!

1. ROJSTNI DAN ŠD 3ŠPORT-a

Le še nekaj dni nas loči od enoletnega delovanja kluba. V tem času se nas je zbralo kar 87 članov. Meseca septembra (datum še ni točno določen) bomo zato tudi organizirali piknik oz. zabavo za praznovanje rojstnega dne. Izbrali bomo takšno lokacijo, kjer se bomo lahko preizkusili še v ostalih športih kot so tenis, namizni tenis, odbojka, ... Seveda tudi pijače in jedače ne bo manjkalo! Ker se bliža konec tekmovalne sezone (velja za teklmovalce) in mislim, da smo dosegli kar nekaj uspešnih rezultatov (več v prihodnji temi) bo prijal tudi kozarček okusnega Refoška! ;)

POL STRANI V PRIMORSKIH NOVICAH ZA ŠD 3ŠPORT

Zahvala za objavo gre Venčeslavu Japlju

Sprint triatlon Kostrena

25.07.2009 je v Kostreni (blizu Reke) potekal sprint triatlon Kostrena. Tekme so se udeležili: Roman Makuc, Peter Vergles in Borut Lunder.

Ponovno ostajam brez besed, saj je naš Roman podal podrobno poročilo ... vredno branja!

"Pred tekmo sem imel slutnjo, da bo zasedba na tekmi huda a dejansko stanje je preseglo vsa pričakovanja. Seme, Kovačič, Pleše, Cebin & Co iz Ribnice, pa vsi Hrvati in še en kup Italijanov iz ekipe Keyline je porušilo moja pričakovanja o »prisrčni vaški tekmi«. Peter je zagledal še Cigana-ja. Ko pa je mimo (v senco) prišel še Patrčević sem vedel, da bi bilo lepše tekmo gledati, kot pa startati. Kraj dogajanja je Kostrena pri Reki, zaliv Žurkovo poleg zaliva Martinščica, kjer v ladjedelnici leži »Galeb«, Titova ladja miru, ki jo je letos na licitaciji kupila občina Rijeka z namenom, da jo reši propada. Znamenita zgodovinska zadeva, a o tem drugič. Menjalni prostor je stisnjen v plato ob zalivu in strma dovozna pot ter preglasno ozvočenje sta občutek utesnjenosti še povečala. Plavanje je bilo v dveh krogih z vmesnim tekom in skokom v vodo z metrskega pomola. Pred tekmo sem dvakrat skočil, da se naučim obdržati plavalna očala na mestu. Ne samo, da mi je očala odneslo. Tudi Polarjev pas, ki sem ga nosil pod dresom je odneslo do trebuha, tako da o kakšnem skoku na glavo med tekmo ni bilo več govora. Ogrevanje (bolj malo), briefing in start. Med plavanjem si lahko videl potapljače, ki so se držali vrvi, za katere so bile vezane boje okoli katerih smo plavali. Na izhodu iz vode sta dva moška pomagala s krepkim oprijemom in potiskom naprej, tako da sem se zašibal po tepihu kot svetovni prvak. Ko sem pogledal nazaj v vodo pa sem zgrožen opazil, da sem močno v ozadju. Sledil je sprint po tepihu na famozni 1m pomol in gas na noge v vodo v drugi krog. Med letom sem še bolj zgrožen opazil, da je čisto zraven mojega doskočne točke neki tip »izronio« iz vode. Ma kako, če sem po pomolu tekel sam in pred menoj ni bilo nikogar! V vodo sem padel tik njega in sigurno je čutil moj udarni val. Izmenjala sva poglede, pol pa sem se raje spravil hitro stran izpod pomola, ker nisem hotel čakati še kakšnih padajočih tipov. Tri kroge kolesa sva začela skupaj z enim Italijanom in sva vseskozi lovila. V pasu me je stiskala prozka elastika številke, ki sem si jo neprestano spuščal a brez uspeha. Po tekmi sem opazil, da me dejansko stiskajo hlače, ki sem jih pretesno zvezal iz strahu, da mi bodo pobegnile pri skoku v vodo. Po odločitvi da skočim na noge, sem jih pozabil olajšat. Čeprav nas je bilo na kolesu v skupini z vsakim ulovljenim več, smo ostali na čelu za vlečenje v glavnem samo trije. Na koncu se nas je nabrala kar številčna skupina, ki je prišla skupaj v menjavo za tek. Tudi midva s Petrom. V tek sem se pognal takoj za Petrom in za mene neznačilno zelo hitro. Tempo sem kar držal in jih nekaj prehitel. Peter se je pričel oddaljevati. Tekli smo po stezi 2,5 km ob morju, ki je vseskozi narekovala menjave ritma. Rahlo gor, rahlo dol, ostro levo pa desno, pa stopnice dol in potem še dol…..To mi nikakor ni ustrezalo in sem komaj čakal, da pridem do obrata, kjer smo se povzpeli na cesto, kjer smo prej kolesarili in odtekli še naslednjih 2,5 km do cilja. Po žgočem soncu sicer, a sem zaradi dolge in enakomerne ravninske proge vsaj ulovil svoj ritem. Proti koncu sem se približal tekmovalcu spredaj, ki sem ga nameraval prehiteti. Ta me je slišal (se je obrnil) in pojačal tempo. Na zadnjem delu, kjer se cesta strmo spusti v cilj sva oba tekla navzdol na vso moč kot zmešana. Jaz sem bil na robu razpada in ob prehodu ceste v senco sploh nisem razločil podlage. On nič manj, tako da je ohranil vodstvo in prišel v cilj 2 sekundi prej. V cilju stisk roke in to je to.V glavnem Patrčević je prišel v cilj šesti, Cigana »šele« 15-i in to pove veliko! Odlično je šel naš Lunder, ki je končal drugi v kategoriji. S Petrom sva bila v kategoriji peti in šesti. Jaz sem bil absolutno 46-ti a s časom bi bil še vedno tretji pri ženskah (zaostal bi za Matejo Šimic in Moniko Oražem), kar še več pove, kakšni kalibri so prišli sem na tekmo. Pred našo tekmo je bil še »Dobrotvorni« triatlon štafet, kjer sta sodelovala tudi Ana Jelušić in Vladimir Miholjević. Slednji je tako raztural na biciklu, da je bil po prihodu v menjavo še doooolgo časa sam in je bilo videti, kot da je tekmoval sam. Njegovi (Liquigas) pa so se ravno takrat mučili z vzponom na Ventoux na Touru. Na koncu pašta za vse in dobro vzdušje. Dobra tekma. Razen preglasnega ozvočenja. Avgust je tekem dopust. Konec meseca pa na olimpik na Fakeersee pogledat, zakaj ima tako grdo ime."

Rezultati

Borut Lunder 26. mesto abs., 2. mesti v kategoriji V1

Peter Vergles 42. mesto abs., 5. mesto v kategoriji V1

Roman Makuc 46. mesto abs., 6. mesto v kategoriji V1