25.07.2009 je v Kostreni (blizu Reke) potekal sprint triatlon Kostrena. Tekme so se udeležili: Roman Makuc, Peter Vergles in Borut Lunder.
Ponovno ostajam brez besed, saj je naš Roman podal podrobno poročilo ... vredno branja!
Ponovno ostajam brez besed, saj je naš Roman podal podrobno poročilo ... vredno branja!
"Pred tekmo sem imel slutnjo, da bo zasedba na tekmi huda a dejansko stanje je preseglo vsa pričakovanja. Seme, Kovačič, Pleše, Cebin & Co iz Ribnice, pa vsi Hrvati in še en kup Italijanov iz ekipe Keyline je porušilo moja pričakovanja o »prisrčni vaški tekmi«. Peter je zagledal še Cigana-ja. Ko pa je mimo (v senco) prišel še Patrčević sem vedel, da bi bilo lepše tekmo gledati, kot pa
startati. Kraj dogajanja je Kostrena pri Reki, zaliv Žurkovo poleg zaliva Martinščica, kjer v ladjedelnici leži »Galeb«, Titova ladja miru, ki jo je letos na licitaciji kupila občina Rijeka z namenom, da jo reši propada. Znamenita zgodovinska zadeva, a o tem drugič. Menjalni prostor je stisnjen v plato ob zalivu in strma dovozna pot ter preglasno ozvočenje sta občutek utesnjenosti še povečala. Plavanje je bilo v dveh krogih z vmesnim tekom in skokom v vodo z metrskega pomola. Pred tekmo sem dvakrat skočil, da se naučim obdržati plavalna očala na mestu. Ne samo, da mi je očala odneslo. Tudi Polarjev pas, ki sem ga nosil pod dresom je odneslo do trebuha, tako da o kakšnem skoku na glavo med tekmo ni bilo več govora. Ogrevanje (bolj malo), briefing in start. Med plavanjem si lahko videl potapljače, ki so se držali vrvi, za katere so bile vezane boje okoli katerih smo plavali. Na izhodu iz vode sta dva moška pomagala s krepkim oprijemom in potiskom naprej, tako da sem se zašibal
po tepihu kot svetovni prvak. Ko sem pogledal nazaj v vodo pa sem zgrožen opazil, da sem močno v ozadju. Sledil je sprint po tepihu na famozni 1m pomol in gas na noge v vodo v drugi krog. Med letom sem še bolj zgrožen opazil, da je čisto zraven mojega doskočne točke neki tip »izronio« iz vode. Ma kako, če sem po pomolu tekel sam in pred menoj ni bilo nikogar! V vodo sem padel tik njega in sigurno je čutil moj udarni val. Izmenjala sva poglede, pol pa sem se raje spravil hitro stran izpod pomola, ker nisem hotel čakati še kakšnih padajočih tipov. Tri kroge kolesa sva začela skupaj z enim Italijanom in sva vseskozi lovila. V pasu me je stiskala prozka elastika številke, ki sem si jo neprestano spuščal a brez uspeha. Po tekmi sem opazil, da me dejansko stiskajo hlače, ki sem jih pretesno zvezal iz strahu, da mi bodo pobegnile pri skoku v vodo. Po odločitvi da skočim na noge, sem jih pozabil olajšat. Čeprav nas je bilo na kolesu v skupini z vsakim ulovljenim več, smo ostali na čelu
za vlečenje v glavnem samo trije. Na koncu se nas je nabrala kar številčna skupina, ki je prišla skupaj v menjavo za tek. Tudi midva s Petrom. V tek sem se pognal takoj za Petrom in za mene neznačilno zelo hitro. Tempo sem kar držal in jih nekaj prehitel. Peter se je pričel oddaljevati. Tekli smo po stezi 2,5 km ob morju, ki je vseskozi narekovala menjave ritma. Rahlo gor, rahlo dol, ostro levo pa desno, pa stopnice dol in potem še dol…..To mi nikakor ni ustrezalo in sem komaj čakal, da pridem do obrata, kjer smo se povzpeli na cesto, kjer smo prej kolesarili in odtekli še naslednjih 2,5 km do cilja. Po žgočem soncu sicer, a sem zaradi dolge in enakomerne ravninske proge vsaj ulovil svoj ritem. Proti koncu sem se približal tekmovalcu spredaj, ki sem ga nameraval prehiteti. Ta me je slišal (se je obrnil) in pojačal tempo. Na zadnjem delu, kjer se cesta strmo spusti v cilj sva oba tekla navzdol na vso moč kot zmešana. Jaz sem bil na robu razpada in ob prehodu ceste v senco sploh nisem razločil podlage. On nič manj, tako da je ohranil vodstvo in prišel v cilj 2 sekundi prej. V cilju stisk roke in to je to.V glavnem Patrčević je prišel v cilj šesti, Cigana »šele« 15-i in to pove veliko! Odlično je šel naš Lunder, ki je končal drugi v kategoriji. S Petrom sva bila v kategoriji
peti in šesti. Jaz sem bil absolutno 46-ti a s časom bi bil še vedno tretji pri ženskah (zaostal bi za Matejo Šimic in Moniko Oražem), kar še več pove, kakšni kalibri so prišli sem na tekmo. Pred našo tekmo je bil še »Dobrotvorni« triatlon štafet, kjer sta sodelovala tudi Ana Jelušić in Vladimir Miholjević. Slednji je tako raztural na biciklu, da je bil po prihodu v menjavo še doooolgo časa sam in je bilo videti, kot da je tekmoval sam. Njegovi (Liquigas) pa so se ravno takrat mučili z vzponom na Ventoux na Touru. Na koncu pašta za vse in dobro vzdušje. Dobra tekma. Razen preglasnega ozvočenja. Avgust je tekem dopust. Konec meseca pa na olimpik na Fakeersee pogledat, zakaj ima tako grdo ime."
startati. Kraj dogajanja je Kostrena pri Reki, zaliv Žurkovo poleg zaliva Martinščica, kjer v ladjedelnici leži »Galeb«, Titova ladja miru, ki jo je letos na licitaciji kupila občina Rijeka z namenom, da jo reši propada. Znamenita zgodovinska zadeva, a o tem drugič. Menjalni prostor je stisnjen v plato ob zalivu in strma dovozna pot ter preglasno ozvočenje sta občutek utesnjenosti še povečala. Plavanje je bilo v dveh krogih z vmesnim tekom in skokom v vodo z metrskega pomola. Pred tekmo sem dvakrat skočil, da se naučim obdržati plavalna očala na mestu. Ne samo, da mi je očala odneslo. Tudi Polarjev pas, ki sem ga nosil pod dresom je odneslo do trebuha, tako da o kakšnem skoku na glavo med tekmo ni bilo več govora. Ogrevanje (bolj malo), briefing in start. Med plavanjem si lahko videl potapljače, ki so se držali vrvi, za katere so bile vezane boje okoli katerih smo plavali. Na izhodu iz vode sta dva moška pomagala s krepkim oprijemom in potiskom naprej, tako da sem se zašibal
po tepihu kot svetovni prvak. Ko sem pogledal nazaj v vodo pa sem zgrožen opazil, da sem močno v ozadju. Sledil je sprint po tepihu na famozni 1m pomol in gas na noge v vodo v drugi krog. Med letom sem še bolj zgrožen opazil, da je čisto zraven mojega doskočne točke neki tip »izronio« iz vode. Ma kako, če sem po pomolu tekel sam in pred menoj ni bilo nikogar! V vodo sem padel tik njega in sigurno je čutil moj udarni val. Izmenjala sva poglede, pol pa sem se raje spravil hitro stran izpod pomola, ker nisem hotel čakati še kakšnih padajočih tipov. Tri kroge kolesa sva začela skupaj z enim Italijanom in sva vseskozi lovila. V pasu me je stiskala prozka elastika številke, ki sem si jo neprestano spuščal a brez uspeha. Po tekmi sem opazil, da me dejansko stiskajo hlače, ki sem jih pretesno zvezal iz strahu, da mi bodo pobegnile pri skoku v vodo. Po odločitvi da skočim na noge, sem jih pozabil olajšat. Čeprav nas je bilo na kolesu v skupini z vsakim ulovljenim več, smo ostali na čelu
za vlečenje v glavnem samo trije. Na koncu se nas je nabrala kar številčna skupina, ki je prišla skupaj v menjavo za tek. Tudi midva s Petrom. V tek sem se pognal takoj za Petrom in za mene neznačilno zelo hitro. Tempo sem kar držal in jih nekaj prehitel. Peter se je pričel oddaljevati. Tekli smo po stezi 2,5 km ob morju, ki je vseskozi narekovala menjave ritma. Rahlo gor, rahlo dol, ostro levo pa desno, pa stopnice dol in potem še dol…..To mi nikakor ni ustrezalo in sem komaj čakal, da pridem do obrata, kjer smo se povzpeli na cesto, kjer smo prej kolesarili in odtekli še naslednjih 2,5 km do cilja. Po žgočem soncu sicer, a sem zaradi dolge in enakomerne ravninske proge vsaj ulovil svoj ritem. Proti koncu sem se približal tekmovalcu spredaj, ki sem ga nameraval prehiteti. Ta me je slišal (se je obrnil) in pojačal tempo. Na zadnjem delu, kjer se cesta strmo spusti v cilj sva oba tekla navzdol na vso moč kot zmešana. Jaz sem bil na robu razpada in ob prehodu ceste v senco sploh nisem razločil podlage. On nič manj, tako da je ohranil vodstvo in prišel v cilj 2 sekundi prej. V cilju stisk roke in to je to.V glavnem Patrčević je prišel v cilj šesti, Cigana »šele« 15-i in to pove veliko! Odlično je šel naš Lunder, ki je končal drugi v kategoriji. S Petrom sva bila v kategoriji
peti in šesti. Jaz sem bil absolutno 46-ti a s časom bi bil še vedno tretji pri ženskah (zaostal bi za Matejo Šimic in Moniko Oražem), kar še več pove, kakšni kalibri so prišli sem na tekmo. Pred našo tekmo je bil še »Dobrotvorni« triatlon štafet, kjer sta sodelovala tudi Ana Jelušić in Vladimir Miholjević. Slednji je tako raztural na biciklu, da je bil po prihodu v menjavo še doooolgo časa sam in je bilo videti, kot da je tekmoval sam. Njegovi (Liquigas) pa so se ravno takrat mučili z vzponom na Ventoux na Touru. Na koncu pašta za vse in dobro vzdušje. Dobra tekma. Razen preglasnega ozvočenja. Avgust je tekem dopust. Konec meseca pa na olimpik na Fakeersee pogledat, zakaj ima tako grdo ime."Borut Lunder 26. mesto abs., 2. mesti v kategoriji V1
Peter Vergles 42. mesto abs., 5. mesto v kategoriji V1
Roman Makuc 46. mesto abs., 6. mesto v kategoriji V1
Ni komentarjev:
Objavite komentar