Naš član Patrik Zupanič se pridno udeležuje kolesarskih prireditev ... pa poglejmo kaj nam je napisal ...
"Letos sem se že drugo leto zapored udeležil vzpona z gorskimi kolesi iz Term Snovik do Črnivca.
Cilj je bil preseči lanskoletni rezultat, čeprav sem vedel, da bo to težka naloga. Takoj po štartu sem "prijel" vodilne tekmovalce in nekaj časa vozil celo na tretjem mestu. Ko smo prišli do prvega daljšega klanca, me je čisto odrezalo in kar nekaj tekmovalcev se je odpeljalo mimo. Za psiho ni bilo ravno prijetno, vendar sem uspel nekako ujeti svoj tempo. Ko smo iz asfaltne podlage prišli na makedam, sem napadel. Uspel sem pridobiti nekaj mest in nato v svojem tempu odpeljal do cilja. Razen na spustu (zadnji del trase) se nisem počutil suverenega, saj sem letos s cc kolesom opravil zelo malo treningov. Rezultat je bil zelo zadovoljiv. Za progo sem porabil 38min in 40 sek kar je za 46 sek hitreje kot lansko leto. Na koncu je to pomenilo absolutno 6. mesto in 3. mesto v kategoriji."Že naslednji dan ... Kolesarski maraton Alpe ...
"Le dan po gorsko-kolesarski preizkušnji na Črnivec sem se udeležil še najtežjega maratona v Sloveniji, imenovanega Maraton Alpe. Ker sem čutil utrujene noge še od prejšnjega dne, sem vedel, da bo 130 km in več kot 2000 višinskih metrov kar velik zalogaj. Štart maratona je bil v
Kamniku, kot prvi vzpon pa nas je čakalo Jezersko. Ker vzpon dobro poznam, sem se ga lotil previdno in brez večjih muk pribrcal do vrha. Sledil je moker spust po avstrijski strani do odcepa za Pavličevo sedlo. »Pavle«, kot so mu pravili kolesarji ob meni, je hudičevo strm klanec in zaradi te lastnosti je mojim nogam zadal kar pošten udarec. Vendar moram reči, da sem v svojem tempu kar lepo prigrizel do vrha. Sledilo je ustavljanje pri okrepčevalnici, kjer sem se napil in najedel, potem pa je sledil še bolj moker spust v Logarsko dolino. Po Logarski dolini je letelo kot strela in prav užival sem, ko smo v majhni skupini poganjali pedala, da je letelo krepko čez 40 km/h. Potem se je začelo. Pri odcepu za Gornji grad me je nenapovedano zagrabil krč v prednjo stegensko mišico. Ko sem jo za silo sprostil me je prbilo še v drugo….. in ni mi ostalo drugega kot da razjašem svojega Cannondala in sredi ceste naredim gimnastične vaje. Ko sem se ponovno spravil k sebi, sem nadaljeval sam v svojem tempu do vzpona na Črnivec. Po še nekaj hudih krčih sem se vlekel po klancu in samo čakal kdaj bo konec tega trpljenja. Na klanec sem vozil s prvo prestavo in s hitrostjo stare mame, ampak res ni šlo drugače. Po Črnivcu hvala Bogu sledi samo spust v Kamnik in prav oddahnil sem si, ko sem videl ciljno črto. Vseeno mi je uspelo doseči zastavljen čas petih ur. Vozil sem namreč 4 h 44 min 45 sek. "Čestitke!
Ni komentarjev:
Objavite komentar