IRONMAN ZURICH

Matej Paradiž in Miran Oblak uspešno prečkala ciljno črto ...

Njuna skupna zgodba:

"V nedeljo dne 12. 7. 2009 sva člana športnega društva ŠD 3ŠPORT Matej PARADIŽ in Miran OBLAK udeležila triatlona serije IRONMAN v Švici, kjer sva se spopadla s progo sestavljeno iz 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,192 km teka.

V Zurich smo se odpravili z avtodomom in se nastanili v kampu ob jezeru, ki je od prizorišča oddaljen približno 1,5 km. Nastanitev je dobra, cene solidne, čeprav zaračunajo vsak centimeter kampa, rezervacije pa v času tekmovanja niso mogoče. V recepciji govorijo (ITA, ANG in NEM), delovno osebje pa seveda najbolj obvlada jezik naše bivše skupne države. Ker smo tja prišli v sredo zjutraj, je bilo v kampu še nekaj prostora, naslednja dva dni pa je bilo že zelo težko dobiti mesto.Kolesarsko progo smo si ogledali z avtodomom, tako da sva z Miranom spoznala klance in nevarne spuste, ki pa jih zaradi dežja žal nisva preizkusila, kar sva sicer imela v planu. Zato pa sta progo v petek preizkusila moja punca Teja in Dejan, ki je šel z nami na dopust, saj se tudi on hitro navdušuje nad tovrstnimi preizkušnjami.Po opravljenih zadnjih treningih in pripravah sva v soboto popoldan oddala kolesa v menjalni prostor in jih pokrila z vrečami, ker vremenu res ni šlo zaupati. Napočil je čas za odhod na start. Vstala sva ob 04.00 uri, se najedla in počasi odšla v menjalni prostor, ki je za razliko od drugih triatlonov IRONMAN serije, v bistvu tak kot jih poznamo na naših tekmah. V menjalnem prostoru sva na kolesa namestila hrano, pijačo, napolnila gume in odpravila zadnje pomanjkljivosti.

Ob 07.00 uri, pet minut za profesionalnimi tekmovalci in tekmovalkami, je počil top. V vodo se je naenkrat zapodilo 2222 tekmovalcev. Z Miranom sva štartala z desne strani, kar se je pokazalo za zelo dobro, saj nisva imela večjih težav, brez »tunkanja« in udarcev pa tako in tako ne gre. Po 27. minutah sem priplaval do izhoda in se v počasnem teku podal čez otoček in nato mirno zaplaval v drugi krog, za katerega sem potreboval 31 minut, Miran pa je progo preplaval v eni uri in petih minutah. Tako sva bila oba v načrtovanem času že na kolesu.

V kolesarski krog dolg 90 km krog nas je vodila ravnina ob jezeru, dolga približno 30 km. Ker je vladalo popolno brezvetrje smo se ob spremstvu sodnikov in rahlega dežja peljali z visoko hitrostjo proti prvemu klancu, ki pa ni bil prav težek. Sledil je spust in nato še dva daljša klanca, ki sta v drugem krogu predstavljala še težji zalogaj. Previdnost zaradi dežja ni bila odveč, k sreči pa je bil zadnji spust suh, tako da je letelo blizu 90 km/h. Sledilo je cca. 15 km ravnine ob jezeru in nato vzpon za gledalce na »HEART BREAK HILL« (100 višinskih metrov enem km), kjer je bilo navijanje noro in občutek božanski. Po spustu smo nato nadaljevali mimo znane švicarske tovarne čokolade »LINDT« v drugi krog, kjer pa nam je na ravnini pričel pihati močan veter v prsa in je hitrost padla na 32-36 km/h, za razliko od prvega kroga, kjer smo vozili s hitrostjo preko 40 km/h.. Proti koncu ravnine me je dohitela skupina 50-60 triatloncev, ki jih sodniki do začetka klanca niso mogli raztegniti, saj je vožnja v zavetrju prepovedana. Sam sem gnečo izkoristil tako, da sem pošteno odtočil, saj me je zaradi občasnega dežja in hladnega vremena kar malo zeblo in tako še bolj tiščalo na WC. Klance in spuste sem nato odvozil v istem ritmu, zaradi vetra pa je bil drugi krog pač počasnejši. Proga je bila kar težka, saj sva morala premagati 1550 višinskih metrov vzponov. Sam sem jo prevozil v petih urah in treh minutah, Miran pa je potreboval dvajset minut več. Na tek sem prišel spočit in brez težav tekel v ritmu, ki sem ga planiral. Tekaški krog je bil dolg 10,5 km, proga pa je bila speljana ob jezeru in po mestnih ulicah, kjer je bilo veliko navijačev. Zaradi bučnega navijanja in zanimive proge je krog minil hitro. Teja in Dejan sta pridno navijala in naju oskrbovala s hrano. Proti 30 km sem že čutil utrujenost, tako da je tempo teka padel, Miran pa je nadaljeval v močnem ritmu in se mi počasi približeval. V meni se je po dobrih devetih urah nabralo že dosti hrane in gelov, tako da sem moral skočiti še na veliko potrebo. V solidnem ritmu sem se bližal oznaki 40,5 km in presrečen sem zavil proti cilju ter se ustavil pod tablo z izpisanim imenom in časom 9.51.14. Sledile so čestitke, medalja, finisher bisača, ter skok k Teji v objem, ki v takem trenutku pomeni še veliko več.

V cilju sem nato počakal še Mirana, ki je presrečen pritekel v cilj v času 10.14.57 in visoko dvignil majico s sliko svojih dveh sinov, Jerneja in Tadeja. Sledilo je okrepčilo in namakanje v toplem jaccuziju, ki je ob ponovnem dežju res prijalo. Po slabo prespani noči smo se naslednji dan odpravili domov, med potjo pa smo že kovali načrte za naslednje leto."

... sta povedala naša Ironman-aša ...

Predsednica in podpredsednik ŠD 3ŠPORTA na TRENING TEKMI

V soboto 18.07. sva se s Petrom udeležila sprint triatlona v Avstriji. Veliko skrbi je bilo zaradi vremena, saj je bila sobota deževno "obarvana". A vendar ... do 17 ure, ko je bil štart tekme, se je vse razkadilo in celo posijalo je sonce. Temperatura je bila idealna - 19°C, jezero Goesselsdorfersee pa 25°C.

Moje poročilo si lahko preberete tukaj

Petrovo poročilo pa tukaj

Lep pozdrav
Leni

LEON na Dirki za zlato čipko!

Naš kolesar Leon Palčar je ponovno slavil zmago ... poglejmo kaj nam je napisal o 24km dolgi dirki z 14km vzpona ...

»Moji občutki ob prvi generalni zmagi so bili nepozabni! Po letečem štartu so fantje prtisnl, da nisem več vedel ali sem na cestni ali gorski dirki. Čez Zali Log smo tiščali okrog 55 km/h in pulz je bil takoj 180. V klanec smo se zakadili kot svinje na buče, Tehovnik in Gortnar sta ušla, za njima pa še Porenta. Z Mikličem in Zupanom smo lepo napredovali do prve ravnine pred vasjo Sorica, kjer nas je Porenta počakal in skupaj smo kmalu ujeli Tehovnika, malo naprej, v klancu pa še Gortnarja. Izmenjali smo si nekaj kratkih besed - Gortnarju je počila napera. Skupaj smo grizli v klanec, kot »ubrisani« in pulz se mi je umiril na okrog 170, tako da sem še imel rezerve. Nekaj sto metrov smo bili skupaj, nato pa sem s svojim tempom fantom sladko odpeljal. Nihče me ni več držal in začutil sem, da gre na vse ali nič – »do fula« sem si rekel! Čeprav sem se malo šparal … če bi slučajno preveč začeli dihat za našim lepim triatlonskim dresom! :) 4 km sem nato sam odpeljal in vsake toliko časa pogledal nazaj ali sem varen! Ko se je gap večal, sem malo popustil saj sem se že veselil prve sladke zmage! Nato pa oznaka »še en kilometer«, uf najtežji! Saj me je po zadnjem ovinku klanec malo prevaral, ampak sem vseeno vzdržal. Poravnalo se je, pol pa u ta velko šajbo pa šprint in zmagoslavni dvig rok!

To je za naš klub - z najlepšimi dresi in najboljšimi člani!
Hvala še enkrat VSEM za podporo!

Še bomo skup …«

Vaš GLISTA!

Rezultati

"Strnjena obnova"

Pa še nekaj besed o sebi ...

NIKOLI NI PREPOZNO .... Predvidevam, da je vprašanje vsakega bralca: zakaj nisem objavila novičke v zadnjih treh mesecih. Seveda sem vam dolžna pojasnilo. Odgovor je preprost. Naj omenim slogan "Prezasedenost znižuje kakovost življenja." Da, vendar moramo ovrednotiti, čemu bomo v določenem trenutku dali prednost. Tako sprejemamo odločitve za katerimi moramo tudi stati. Zakaj v takšno globino? Povedati vam želim, da sem bila primorana v zadnjih mesecih sprejeti kar nekaj odločitev in s tem tudi veliko sprememb. Kot sem že omenila v predhodni objavi, sem pričetek sezone celotno opustila, saj mi zdravje ni bilo naklonjeno. Še sedaj stanje ni stabilno, zato se ne udeležujem tekmovanj. Zadnje besede še ni za doreči, a mislim, da bo plan za leto 2010 v veliki meri bolj verjeten in uresničljiv... beri dalje

Lep pozdrav

Leni

Dextro Energy Triathlon ITU World Championship Kitzbühel

Ta vikend se je naš vzdržljiv in močen tekmovalec Borut Lunder preizkusil na olimpijskem triatlonu v Kitzbuhel-u. Naj povem, da se Borut redno udeležuje tekmovanj in dosega pohvalne uspehe. Seveda, kaj smo lahko tudi tokrat drugega pričakovali kot zelo uspešen nastop in ponovno stopničke v svoji kategoriji??!

"Za vikend sem štartal na tekmi “Dextro Energy Triathlon ITU World Championship Series”. V kategoriji age group M40. V veselje mi je bilo tekmovati na tako lepo organizirani tekmi. Še bolj pa sem vesel, ker mi je uspelo doseči (vsaj zame) vrhunski rezultat, saj sem se v svoji kategoriji uvrstil na stopničke in to v izredno močni mednarodni konkurenci , in sicer s časom pod dvema urama, kar je preseglo moja pričakovanja."

REZULTATI (Navodilo: izberi Jedermann Olympische distanz, Age group: M 40)

IRONMAN CELOVEC

Peter Harnold in njegovi vtisi prvega zaključenega IRONMANA ...

"Končal sem svoj prvi IRONMAN in sem presrečen... S časom 9ur 20min sem zasedel absolutno 53. mesto od 2027-ih tekmovalcev. Tekma je bila zelo lepa pa tudi vreme je služilo. Kljub manjši krizi na teku je bilo veselje ob prečkanju ciljne črte nepopisno, ki je trajalo in trajalo ...
Tu bi se rad zahvalil vsem, ki ste navijali in me vzpodbujali, tako na sami tekmi, kot tudi doma v Sloveniji... Sedaj nekaj dni regeneracije, potem pa naprej. Izdelani so tudi že okvirni plani za IM 2010, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost."

Lep pozdrav
IRON Peter ;)

Podrobno poročilo si lahko preberite tukaj!
REZULTATI

Iskrene čestitke!!! Verjamem, da je bila posebna življenjska izkušnja ... Bravo!

V nedeljo 12.07.2009 pa že pričakujemo novi zgodbi iz Ironmana v Švici, ki se ga bosta udeležila Miran Oblak in Matej Paradiž. Držimo pesti!

Lep pozdrav ...

Plavalni maraton Kanegra - Portorož

Petrovo poročilo o plavalnem maratonu ...
"V četrtek, 25.06.2009 sem se odločil, da naredim še zadnji preizkus in trening pred IM (Ironmanom) v Celovcu. Tako sem se udeležil malo manj kot 5km dolgega plavalnega maratona, kjer sem od 59 plavalcev in 12 plavalk zasedel absolutno 2. mesto, v kategoriji pa zmago. Ker je bila voda bolj mrzla (21 C) in ker sem hotel simulirati plavanje na IM-u, sem plaval z neoprenom. Takoj po štartu sem potegnil in se izognil gneči. Potem pa sem celotno razdaljo preplaval v svojem (močnem) ritmu prav do cilja. To me je presenetilo, saj se za ta rezultat nisem matral in sem med plavanjem zelo užival. Dobil sem tudi potrditev, da je plavalna forma visoka in upam, da bo zadostila za uspešen nastop na IM."

REZULTATI

Iskrene čestitke podpredsedniku ŠD 3ŠPORTA Petru Harnoldu za zelo uspešno plavanje, saj je v močni plavalni konkurenci osvojil celo stopničke!

VZPON SNOVIK ČRNIVEC, KOLESARSKI MARATON ALPE

Naš član Patrik Zupanič se pridno udeležuje kolesarskih prireditev ... pa poglejmo kaj nam je napisal ...

"Letos sem se že drugo leto zapored udeležil vzpona z gorskimi kolesi iz Term Snovik do Črnivca. Cilj je bil preseči lanskoletni rezultat, čeprav sem vedel, da bo to težka naloga. Takoj po štartu sem "prijel" vodilne tekmovalce in nekaj časa vozil celo na tretjem mestu. Ko smo prišli do prvega daljšega klanca, me je čisto odrezalo in kar nekaj tekmovalcev se je odpeljalo mimo. Za psiho ni bilo ravno prijetno, vendar sem uspel nekako ujeti svoj tempo. Ko smo iz asfaltne podlage prišli na makedam, sem napadel. Uspel sem pridobiti nekaj mest in nato v svojem tempu odpeljal do cilja. Razen na spustu (zadnji del trase) se nisem počutil suverenega, saj sem letos s cc kolesom opravil zelo malo treningov. Rezultat je bil zelo zadovoljiv. Za progo sem porabil 38min in 40 sek kar je za 46 sek hitreje kot lansko leto. Na koncu je to pomenilo absolutno 6. mesto in 3. mesto v kategoriji."

Že naslednji dan ... Kolesarski maraton Alpe ...

"Le dan po gorsko-kolesarski preizkušnji na Črnivec sem se udeležil še najtežjega maratona v Sloveniji, imenovanega Maraton Alpe. Ker sem čutil utrujene noge še od prejšnjega dne, sem vedel, da bo 130 km in več kot 2000 višinskih metrov kar velik zalogaj. Štart maratona je bil v Kamniku, kot prvi vzpon pa nas je čakalo Jezersko. Ker vzpon dobro poznam, sem se ga lotil previdno in brez večjih muk pribrcal do vrha. Sledil je moker spust po avstrijski strani do odcepa za Pavličevo sedlo. »Pavle«, kot so mu pravili kolesarji ob meni, je hudičevo strm klanec in zaradi te lastnosti je mojim nogam zadal kar pošten udarec. Vendar moram reči, da sem v svojem tempu kar lepo prigrizel do vrha. Sledilo je ustavljanje pri okrepčevalnici, kjer sem se napil in najedel, potem pa je sledil še bolj moker spust v Logarsko dolino. Po Logarski dolini je letelo kot strela in prav užival sem, ko smo v majhni skupini poganjali pedala, da je letelo krepko čez 40 km/h. Potem se je začelo. Pri odcepu za Gornji grad me je nenapovedano zagrabil krč v prednjo stegensko mišico. Ko sem jo za silo sprostil me je prbilo še v drugo….. in ni mi ostalo drugega kot da razjašem svojega Cannondala in sredi ceste naredim gimnastične vaje. Ko sem se ponovno spravil k sebi, sem nadaljeval sam v svojem tempu do vzpona na Črnivec. Po še nekaj hudih krčih sem se vlekel po klancu in samo čakal kdaj bo konec tega trpljenja. Na klanec sem vozil s prvo prestavo in s hitrostjo stare mame, ampak res ni šlo drugače. Po Črnivcu hvala Bogu sledi samo spust v Kamnik in prav oddahnil sem si, ko sem videl ciljno črto. Vseeno mi je uspelo doseči zastavljen čas petih ur. Vozil sem namreč 4 h 44 min 45 sek. "

Čestitke!

POROČILA: SPRINT TRIATLON NOVIGRAD, OLIMPIK TRIATLON JARUN

Meseca junij in julij sta zapolnjena z rekreativnimi športnimi prireditvami in triatlon tekmovanji. Čalni se le teh pridno udeležujejo, tako, da je že težko slediti vsem aktualnostim. Vtisi udeležencev iz prireditev pa sledijo ...

SPRINT TRIATLON RIVARELA NOVIGRAD, 21. 06. 2009

Klubske barve je zastopalo kar 7 članov. Za nekatere celo prva triatlonska preizkušnja, vendar so vsi uspešno prekoračili cilj, nekateri celo pobrali medaljo! Naj omenim naše junake:

Peter Vergles

Roman Makuc

Petra Schumet

Aleksander Marinac

Matjaž Barut

Denis Paliska

Janko Jurjavčič

Romanovo poročilo (preberite, ne bo vam žal!! :)

"Po dolgem času spet ena prava vaška tekma! »Vaška« v pozitivnem pomenu. Na plavanju ni boj, ampak se plava okoli ribiške barke. Bonov za hrano ni. Vzameš kolikor hočeš in ne rabiš nobenemu razlagati, da si prišel z družino. Ne zmanjka. In točijo domače vino. Tako Istrsko. Nobenih barov in gelov. V glavnem po viharni soboti je nedelja obetala dobro. Klasično zjutraj prijave. Številke smo dobili take prave iz blaga. Že zašite na elastiko. Gor je pisalo »halfironman mljet«….moje nekdanje sanje. Takrat nisem bil zrel, da bi šel, sedaj ga pa ni več. Štangi v menjalnem prostoru sta bili malo prenizki in eni sosedi zraven so ugotavljali, da: »…non se pol neanche agancar la bici…..«. J….. ga. Znajdi se. To je triatlon. Pred startom sem bil nenormalno nervozen. Sprinte je potrebno iti na gas do daske in to mi nekako ne leži. Ampak potihoma sem si po vseh dolgih tekmah zaželel en sprint. Briefing pred tekmo je bil tik pred startom na rivi. Predrag je pokazal na ribiško barko kot obrat plavanja in povedal, da se kolesari do Fiorinov in nazaj. Kje so Fiorini? Ni važno, boš že videl. Ima kdo kakšno vprašanje? Ja. Po kateri strani se plava okoli barke? Barko pustiš na levi reče Predrag in kroži v levo z roko po zraku. Takrat me ena punca zraven vpraša, če moramo narediti okoli barke en krog? Ne moreš verjet……Štart plavanja je bil iz vode. Končno spet tekma v morju! Saj je res slano ampak je čisto in ob obali vidiš dno. Plavanje – čisti užitek. Menjava OK. Kolo sem začel v skupini treh in takoj v mestu smo zašli….Uni gasilec ob progi je bolj bledo mahal in prvi od nas treh je zavil napačno, midva pa za njim. Bom jaz videl Fiorine……Na srečo se je ta naša zgrešena cesta kmalu priklopila na pravo in smo nadaljevali normalno »po predpisih«. Na prvem klancu iz mesta sem potegnil in ostal sam ter tako odvozil celo kolo. Brez družbe. Pridobil sem še dve ali tri mesta. Druga menjava OK. Še tek. Ni lepšega, ko ti noge na tekaškem delu triatlona »zalaufajo« (in ni hujšega, ko ne). V glavnem je letelo! In to z užitkom! Še dva sem polovil, eden je mene, tako da sem pridobil še eno mesto. Cilj. Kaj bi pravil – čisti užitek! Potem tuširanje na plaži, pašta in posedanje do rezultatov. Moji so hoteli da gremo, a mi je nekaj govorilo da ne. Pa še Peter je rekel, da naj počakam na razglasitev po kategorijah, ker »uni pred nami niso bili tako stari«… In res: drugi v kategoriji! Prvi pa Peter. Neprecenljivo. Po tolikih treningih in letih sem bil na odru za zmagovalce! Še zdaj mi je lepo, ko pomislim. Za vedno mi bo žal, da nisem imel klubske majice. Je bila doma v pranju. Za Jarun! Na Rivareli so prvič okusili triatlon tudi naši člani Matjaž, Denis, David in Janko, katerim veljajo vse čestitke in ki so po tekmi strnili svoje občutke:

- bil sem omotičen, ko sem prišel iz vode

- z MTB se ne da voziti triatlona

- tek na koncu je najhujši

- na plavanju sem zašel…."

Zahvaljujem se Romanu za tako podrobno in zanimivo branje!

REZULTATI

TRIATLON OLIMPIK JARUN, 27.06.2009

Triatlona sta se udeležila Peter Vergles in Roman Makuc, ki se sicer pripravljata za daljše distance, vendar sta se tokrat odločila za olimpijsko disciplino. Roman se je v imenu obeh kar razpisal ...

"Olimpik triatlon Jarun Zagreb 27.06.2009 ali let nad lokvanji.

Jarun v Zagrebu je jezero, ki so uredili za potrebe univerzijade 1987. V soboto 27.06.2009 so imeli naši južni sosedje tam državno prvenstvo v triatlonu na olimpijski distanci in s Petrom sva se odločila, da jih obiščeva. Pot, prihod v Zagreb, prijave in obiski WC jev pred tekmo - vse je potekalo po planu. Za razliko od drugih tekem sem pred tekmo nemesto testenin jedel kruh in marmelado. Kr tako, za probat. Objavili so, da je uporaba neoprena zaradi temperature jezera dovoljena. Super. 1500m se plava v dveh krogih. Po prvem sledi izhod iz vode in skok v vodo s splava v drugi krog. Kolo 40km je speljano v 6-ih krogih okoli Jaruna, tek 10km pa v 4-ih krogih. Nasploh idealno okolje za triatlon. Start iz vode. Peter je šel startat z desne strani, jaz sem izbral levo. Ker nisem bil dobro segret, sem pričel počasi, z dolgimi zavesljaji. Velik del plavalne proge se vidi pod seboj lokvanjeve liste in občutek je, kot bi letel nad njimi. Voda je mirna, brez valov in nasploh so plavalni pogoji dobri. Po prvem krogu je sledil izhod iz vode. Nisem vedel, kako naj skočim v vodo, da mi ne bi odneslo očala. Ker se do skoka v vodo še nisem odločil, kaj naj nardim, sem se kar vrgel "na glavo". Med letom sem še pokrčil eno nogo in padel v vodo kot kamen. Bedno, a očala so ostala na mestu. In potem še en let nad lokvanji. Na prvi menjavi sem naredil začetniško napako. Pozabil sem obleči številko, ker nisem pred menjavo v glavi ponovil zaporedja opravil. V prvi krog kolesa sem krenil silovito, brez rezerve. Zadaj se mi je obesil en tip, ki ni hotel naprej in sem se sprijaznil, da bom pač vozil solo. Sčasoma sem polovil še ene par "modrih" trakov tako, da se je končno formirala skupinica, kjer smo se izmenjevali v vodstvu. Drafting je bil dovoljen samo znotraj iste starostne skupine. Ločili smo se po barvi trakov na sedežni opori. S Petrom sva imela modro. Proga okoli jezera je ravninska z dolgimi zavoji, kjer ni potrebno zavirati a je asfalt poln razpok in še na polno ležečih policajev je potrebno paziti. Bilo je kar nekaj padcev in glede na to, da se hitrosti stalno gibljejo okoli 40km/h je potrebno biti previden. V četrtem krogu smo v skupini 6-ih "modrih" kolesarjev končno polovili še našo zadnjo žrtev - Petra, ki je vozil popolnoma sam tako, da je bila izničena njegova prednost 2 min s plavalnega dela. V tek sva krenila skupaj. Kljub strahu so noge na teku stekle. Letelo je kot vrag. Peter je sicer odlaufal in sem ga kmalu videl le še na daleč, a tudi meni so noge tekle. Nobene krize, le preganjanje samega sebe, in tako vse do cilja. Očitno treningi delujejo! Bila sva drugi in tretji v kategoriji. Obesili so nama medalji s kockastim trakom in to je to. Jarun je osvojen. Gremo dalje."

REZULTATI

Super ste!!!

ŠD 3ŠPORT pridobilo državnega prvaka in podprvaka v kratkem duatlonu!

V nedeljo 14.06. se je na Hrvaškem, v Spodnji Stubici odvijal 14.

DUATLON STUBICA, ki je štel za slovensko državno prvenstvo v kratkem duatlonu ( 10km tek-40km kolo- 5km tek ). Udeležili so se ga kar trije člani ŠD 3ŠPORT-a, ki so se odlično odrezali.

Poročilo Benjamina:

"Bili smo zelo zadovoljni, saj smo vsi trije pristali na stopničkah. Sam sem dosegel 2.mesto, Borut Lunder 1. in Reščič Igor 3. mesto v svoji starostni kategoriji. Da je bilo veselje popolno sva z Borutom še enkrat stopila na stopničke, saj je prav on osvojil naslov državnega prvaka v kratkem duatlonu, sam pa sem pristal na 2. mestu. Zelo sem zadovoljen, kajti to je moja prva duatlonska sezona. Kljub peklenski vročini in zahtevni progi - tekaški kot kolesarski, sem dobro odtekmoval. Naj na kratko opišem potek. Začelo se je z 10km tekom, ki je bil zelo težaven, tek v breg pri 35 stopinjah je zelo zahteven.... ma ker sem po duši tekač mi je to šlo vseeno malce na roko in prva menjava je bila opravljena brez težav. Kolo sem pričel sam, na kar me je kmalu dohitel Borut in sva skupaj vozila cca 10 km. Dohitela sta naju še dva Hrvata in tako smo nadaljevali skupaj. Tempo je bil vse hitrejši, težko sem jih držal ... za prevoziti so bili še trije klanci (kar je situacijo še bolj otežilo, saj v breg nisem še dovolj močen) Prijel me je krč v desno nogo in moral sem malce popustiti, tako da sem izgubil skupinico. Ko je bolečina popustila, sem nadaljeval. Od obrata do konca cca. še 18 km ... sam. Postopno sem spet stopnjeval tempo in na koncu dobro opravil s kolesom in drugo menjavo. Tudi drugi 5km tek sem dobro začel, vendar so me v 2. km spet prijeli krči v obe nogi in za trenutek sem se moral celo ustaviti. Pričele so se prave muke, tega nisem vajen .... Naredil sem tudi veliko napako saj sem zaužil premalo tekočine. No, pa vendar sem se "pobral" in odtekel do konca, pristal na odličnem absolutnem 7. mestu in 2. za naš pokal....Vesel sem! Še ena nova izkušnja, ki jo želim ponoviti tudi prihodnje leto."

REZULTATI

SLO REZULTATI

Iskrene čestitke Borutu za osvojen državni naslov, vsekakor si zaslužijo pohvale tudi Benjamin in Igor!! Bravo fantje!

Kratka objava tudi na TZS.

Franja

Kolesarskega maratona Franja se je udeležilo kar nekaj članov ŠD 3ŠPORT-a. Med njimi tudi članica Teja G., ki je odpeljala dolgo Franjo in zasedla odlično 21. mesto v absolutni konkurenci.

Veliki maraton Franja:
491 KOČEVAR DARIO 1983 ŠD 3SPORT 4:06:13.5 1MB 97. v kategoriji
681 KOCEN JERNEJ 1979 ŠD 3ŠPORT 4:17:30.0 1MC 129. v kategoriji
1202 FURLANIČ JURE 1976 ŠD 3ŠPORT 4:56:03.7 1MC 237. v kategoriji

21 GULIČ TEJA 1982 ŠD 3 ŠPORT 4:32:06.2 1ZB 8. v kategoriji

Mali maraton Franja:
115 ZUPANIČ PATRIK 1977 ŠD 3 ŠPORT 2:17:46.9 2MC 19. v kategoriji

Tokrat nam je svoj komentar podal Patrik Zupanič:

"Letos sem se po enoletnem premoru zopet udeležil malega maratona Franja. Na štart sem prispel že slabo uro pred štartom, saj sem želel štartati iz ospredja. Sledilo je enourno čakanje na vročem soncu, ampak vseeno mislim da se je splačalo. Do Dobrove sem poskusil ohranjati pozicijo, po letečem štartu pa sem uspel obdržati stik z vodilno skupino. Vedel sem da se bo prava selekcija naredila šele na vzponu do Suhega Dola. V klanec sem šel tokrat po pameti, saj sem iz preteklih izkušenj vedel, da ni pametno že na začetku izgubiti preveč moči. Vozil sem lepo v svojem ritmu, proti vrhu pa sem celo malo popustil, da sem na vrhu lahko spil nekaj pijače. Sledil je spust in nato lovljenje velike skupine. Tukaj se mi je obrestovala opametna vožnja v klanec saj sem z lahkoto držal priključek s tekmovalci. Po nekaj kilometrih smo skupino tudi ujeli. Sledilo je nekaj kilometrov lahkotne vožnje do Škofje loke, kjer pa sem moral zaradi velika padca v skupini, zopet loviti preostanek te skupine. Tudi tokrat sem uspel in do Ljubljane vozil v sredini. Pred ciljem je tempo narastel in skupina je razpadla na kose. Sam sem uspel pokriti vse napade in zadovoljen prišel v cilj v ospredju te skupine.Čas ki sem ga dosegel je bil 2h 17min 46sek, kar je pomenilo 115 mesto med 1615 uvrščenimi tekmovalci. V svoji kategoriji sem zasedel odlično 19 mesto med 228 tekmovalci.Tako Franja je za nami, veselimo pa se že novih športnih izzivov."

Čestitke vsem!

POLETNI URNIK TRENINGOV

Tekaški treningi ob PON. in SRE. po novem urniku pričnejo ob 20.00 uri.
Plavalni treningi ob TOR. in ČET. po novem urniku pričnejo ob 19.45 (ob 20.00 skok v vodo), vhod iz plaže Žusterna.

LP
ŠD 3ŠPORT

TEK ZA ZDRAVJE - KOPER

Včeraj se je v Kopru odvijala rekreacijska prireditev TEK ZA ZDRAVJE, kjer smo bili ŠD 3ŠPORT soorganizatorji. Dobili smo se ob 17.00 uri (no, z mojo "malenkostno" zamudo 15min čez ;)), saj smo pomagali sprva pri organizaciji otroških tekov pa vse do 10km nočnega teka. Še posebej so se izkazale naše pridne punce: Maja B., ki je poskrbela za skrbno vodenje in ogrevanje otrok pred štartom, Petra in Teja V. pa sta ji pomagali. V pomoč pri organizaciji so sodelovali tudi: Peter V., Nika, Irena, Dean, mali Mattia, Viktorija, Vinčec, Aleksander K., Denis P. in pa Dejan - od Petre, katerim se iskreno zahvaljujem.

Teka na 400m se je udeležil: Mattia R.

Teka na 5km smo se udeležili: Teja V., Dean, Vinčec in Leni.

Teka na 10km pa: Peter V., Roman, Peter H., Beno, Igor, Darko S. in naša novopečena člana Janko in Matej B.

Rezultati v kratkem na: http://www.tekzazdravje.com/

Naj omenim, da je na 10km teku v absolutni konkurenci zmagal Benjamin Skok, takoj za njim pa seveda Peter Harnold. Na 5km teku je 1. mesto osvojil Danijel Vinčec. Čestitke!

Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so se teka udeležili ali so nas prišli vsaj pogledat in navijat ter tako, pripomogli k množičnosti in promociji našega kluba. Lepo je bilo videti toliko belo - modrih ŠD 3ŠPORT majčk na enem mestu ...

Ker smo včeraj odhajali domov ob različnih urah in nisem uspela vsakemu posvetiti dovolj pozornosti, se še enkrat zelo zahvaljujem za pomoč! Res ste se izkazali, prav VSI!

Hvala vsem! Super ste!

Preživite lepo nedeljo ...

Leni

Novičke dveh tednov ...

Tokrat nekaj več novičk tudi o naših aktivnih puncah ...

23.05. sta se dve članici (Teja Vidmar in Irena Rutar) udeležili kolesarskega vzpona - Marezige in tudi uspešno prekolesarili ciljno črto.

Teja Vidmar nam je zaupala:
"V peklenski vročini sva se z Ireno podale na težko preizkušnjo in sicer na cestno dirko za VN Marezig. Že samo zaradi pogumnega nastopa bi morale dobiti posebno nagrado... Na žalost smo z gorskimi kolesi tekmovali samo štirje tekmovalci, tako da konkurenca ni bla huda. V bistvu smo tekmovali vsak sam s seboj in s svojimi sposobnostmi. Je bil pa precejšen izziv, saj je bilo kar naporno. Kot sem že omenila je bilo zelo vroče pa tudi sama trasa dirke je bila težka, bilo je precej počasnih vzponov, ki pa sem jih z močno voljo uspešo premagala. S svojim končnim časom sem bila zelo zadovoljna, saj sem upala, da bom progo prevozila v manj kot eni uri in trideset minutah kar tudi sem. Jeii !! :) Drugo leto pa upam sam še to, da nas bodo uvrstili v svojo kategorijo gorskih kolesark. "

30.05. udeležba članic ŠD 3ŠPORTA na DM teku ...

Teja Vidmar je podala skupinsko mnenje:

"Sedem članic ŠD 3ŠPORTA (Viktorija, Teja V., Irena, Maja, Petra, Claudia, Urška) se nas je udeležilo DM-ovega teka za ženske in vse smo uspešno pritekle v cilj. Ene so se podale na 5-kilometrsko preizkušnjo druge pa smo se prizkusile na 10 kilometerski trasi. Lahko rečem samo to, da nas je bilo zeelo veliko, preko 4000 žensk je teklo in bila je ogromna gneča, tako, da je bilo kar zanimivo se "gužvat" med toliko ženskami. Na nekaterih odcepih je bilo tudi nevarno, saj je bila proga precej ozka ob straneh pa so nam pretile razne nevarnosti, kot luknje, spolzka trava... prav zaradi gužve in tudi vzponov je bila prva polovica teka precej počasna, v drugi polovici pa sva z Ireno izstisnile iz sebe še zadnje atome moči in zadnja dva kilometra dobesedno prešprintali do cilja. Zadovoljstvo je bilo veliko, saj sva prišli v cilj v spodobnem času (glede na to kakšna je bila proga), brez poškodb, predvsem pa sem bila vesela, da mi je uspelo preteči 10 kilometrov. "

Naši Ironmenaši so se ponovno odločili za nastop na polovičnem Ironmanu, tokrat v St. Poltnu.
Rezultati (pri izbiri ALL COUNTRIES izberite SLO)

Roman Makuc je povedal svojo zgodbo, ki je vredna branja!

"Prvič na tekmi Ironman serije. Takoj se vidi. Organizacija je zelo dobra. Gužva. In vse skupaj traja par dni. Kot se za tako tekmo spodobi.To, da smo šli cela družina na tekmo je vprašljivo. Vse dni si podrejen urniku dogajanja in družina posledično tudi. Ampak po vseh dnevih in urah odsotnosti zaradi treningov nisem mogel kar tako izginiti za tri dni in jih pustiti doma. Pa smo šli skupaj.
Nastanitev je zrihtal Peter V. (kot vedno) in je bila odlična! Kar tam bi ostal na dopustu. Dan pred tekmo smo zastonj iskali italijansko pizzerio. V Avstriji delajo pizze Turki. Če niso v srednjem veku osvojili Dunaj, so ga sedaj! Na koncu smo jedli razkuhano pašto pri Grkih. Evropa pač. Zjutraj pred tekmo sem bil popolnoma miren. To sem se zadnje čase navadil in me skoraj moti (malo treme koristi!). Zjutraj v menjalnem prostoru je marsikdo menjaval »nastavitve«. Čevlje so iz menjalnih vrečk montirali na pedala. Sam nisem tikal nič. Držim se prvotno zastavljenega načrta. Spremembe v zadnjem trenutku so marsikdaj posledica negotovosti in naredijo več škode kot koristi. Na tekmi se ne eksperimentira. Gremo na start. Kam – ne vem. Pa smo šli za množico ljudi in prišli. Zadnje praznjenje v gozdičku, ogled profijev, ki so startali v prvem valu, oblačenje plavalne obleke, kape, očal……vse je teklo preveč gladko. Prvič me je malo stisnilo, ko sem stopil v vodo na start. Čudno nelagodno občutje. Kot da ne bi spadal tam. Še zadnjič sem popravil očala in start. In se je začelo. Takoj mi je voda popolnoma zalila očala na levem očesu. Je**** ga. Bom pač mižal na levo oko do izhoda iz prvega jezera, kjer si bom popravil očala. Da to ne bi bilo vse, me je pričelo dušiti. Kot bi me plavalna obleka preveč stiskala. Težko sem hlastal za zrakom in po glavi so se mi rojile čudne misli. Dopovedoval sem si, da naj se skoncentriram na plavanje in da se ne smem ustaviti. Pomagalo je. Počasi sem ujel ritem in »pozabil« na čudne misli. Od tam dalje je bilo plavanje čisti užitek! Med tekom v drugo jezero, kjer se plava druga polovica sem si popravil očala, a takoj ob vstopu v vodo mi je ponovno očala na levem očesu napolnilo z vodo. Smešno, ker z istimi očali tudi treniram in nimam nikoli teh problemov. Menjava je potekala OK. Po planu. Morda prepočasi, a nisem hotel hiteti. Kolo - po avtocesti sem začel umirjeno. Marsikdo me je prehitel, a sem jih vse polovil nazaj, ko sem pričel stopnjevati tempo. Potem sem pa moral na wc. Nisem zdržal več. In kaj zdaj? Naj se ustavim? Škoda časa! Za mano daleč ni bilo nikogar. Med vožnjo sem zapeljal na desni rob ceste, stegnil desno nogo, povlekel hlače dol in gas. Kot profiji. Med vožnjo. Proti koncu je bil curek vse manjši, da je teklo po nogi in čevljih. Lulal sem po niti mesec dni starih, preko 200 € vrednih kolesarskih čevljih. Če to ni luksuz! To sem ponovil še približno 5-krat. Vedno med vožnjo. Vedno je šlo malo po čevljih. Po avtocesti sledi cesta po gričih, ki se nato spusti do Donave. Kot bi morje teklo. Ogromna reka. V edini daljši klanec na progi sem šel pazljivo a še vedno dovolj hitro, da sem lovil. Na vrhu klanca sem vedel, da se proga do konca samo še spušča in da je najhuje na kolesu za mano. A najhuje je šele sledilo. Noge so postajale vse težje in nisem več mogel loviti kolesarjev pred mano. Lahko sem samo držal njihov tempo oz. počasi sem celo zaostajal. Takrat sem še naivno upal, da se bodo noge na teku sprostile in stekle. Preventivno sem se basal s hrano in tekočino. Spustil sem tempo kolesarjenja, da bi prišel spočit na tek a tisti težek občutek, da ne gre je bil vedno močnejši. In potem menjava. Tek. Res ni šlo. Prvih par metrov se teče v stadionu in tam teče vsak. Ampak takoj zatem so me začeli loviti krči. Tekel sem kot šepavec. Takoj mi je bilo jasno, da bo to ena usrana borba za priti v cilj. Ko se je pretežno ravninska proga spustila po kratkem klančku pod most me je prvič huje usekalo, da sem se moral ustaviti. Na kratko razteg in takoj dalje. Pripravil sem se, da bom prvih 10 km tekel »za okrevanje« in da poskusim uloviti tekmovalen tempo v drugih 10 km teka. Tako nekako je tudi bilo, le da v drugi polovici teka, ko bi moral iztisniti še vse, kar je ostalo – ni bilo nič. Poskusil sem teči s kar najvišjo frekvenco. Poskusil sem podaljševati korak in z rokami narekovati ritem, na okrepčevalnicah sem se basal z vsem, kar so nudili a pomagalo ni nič. V glavnem en kl*** od teka. Katastrofa, kakšne ženice so tekle mimo mene. Če vztrajaš, pride tudi cilj. V cilju mešani občutki. Srečen, da sem končal, a nesrečen zaradi načina, kako sem končal. Dobra družba, ki je čakala v cilju (spet sem prišel zadnji od naših!) me je za hip potegnila iz razmišljanja o bedi. A le za hip. Osebno sem nad tekmo razočaran. Bil sem dobro pripravljen. Tudi mentalno. Par dni pred tekmo sem namenil temu, da »naštimam« glavo za tekmo. In pol me uniči en tak ku***v tek!! Čeprav je tekma izredno lepa in dobro organizirana, me ne vleče več tja. Se pa nikoli ne ve, ker imam tako rekoč neporavnane račune…."

Lep pozdrav!