Rekordna Ljubljana 2013

V nedeljo smo se 3športovci odpravili v Ljubljano, kjer smo se udeležili že 18. ljubljanskega maratona. Tokrat nas v prestolnici nista pričakala sneg in mraz, prav nasprotno. Tek po ljubljanskih ulicah je potekal v prijetno toplih jesenskih temperaturah, za nameček pa se je v pozno dopoldanskih urah med plastjo oblakov pokazalo tudi sonce. In čeprav je rekord proge dobesedno odnesel močnejši veter, ki ga navadno vsaj v Ljubljani ne pričakujemo, smo v naši ekipi zabeležili kar nekaj osebnih rekordov, dosežkov in uspehov.

Slika 1 pred štartom

Klubske barve smo tokrat zastopali – Peter Harnold, Rok Terčelj, Danijel Hrvat, Benjamin Skok, Dušan Olaj, Ana Radivo ter Jan Grgič, Tomo Reščič, Igor Jakomin, Igor Skok, Andrej Frank, Branko Petrovič, Valter Vodopija in Evgen Vižintin.

Malega maratona so se fantje lotili precej resno. Cilj je bil namreč jasen; preteči razdaljo 21 km v manj kot uri in 24 minutah, kar bi obenem pomenilo nov najboljši rezultat za Roka. Ciljno črto je ekipa prečkala sekundo hitreje kot v uri in 23 minutah, kar je res zavidljivo hitro!

 Slika 2 fantje med tekom

In kako je tek v spremstvu treh sotekačev doživel Rok?

"Nedelja je bila težko pričakovan dan za marsikaterega tekača. Med mnogimi, ki so se posebej za ta dan pripravljali in trenirali, sem bil tudi sam. Zjutraj sem se zbudil poln energije in v polnem pričakovanju. Zadnjih nekaj treningov sicer nisem izpeljal po planu, zato sem se na maraton odpravil mešanih občutkov.

V Ljubljano smo prispeli 2 uri pred maratonom, tako da smo imeli čas še za jutranji čaj. :) Približno uro pred štartom pa smo se zbrali na dogovorjenem mestu, kjer nas je že čakal Peter. Sledilo je ogrevanje in ja, na ogrevanju sem prehitel vse Kenijce in Etiopijce. :)

Napetost je iz minute v minuto naraščala, prav tako kot se je povečevalo število ljudi v štartnih boksih. Na štartu je bil plan, da mi Peter, Beno in Danijel pomagajo do dobrega rezultata z diktiranjem tempa.

The stroj so pričeli z ogrevanjem ozračja, pok pištole pa je nakazal štart maratona in polmaratona. Že od štarta dalje smo tekli v dogovorjenem tempu, no, mogoče malenkost hitreje :). Ogromno tekačev se je zagnalo že na začetku in nas prehitevalo kot za šalo. Peter je takoj rekel "te vse bomo čez 10km ujeli" in točno tako je tudi bilo :).

Do 17. kilometra nisem imel nobenih težav in sem se počutil odlično. Potem sem pa začel čutiti noge. Celo Dunajsko cesto je pihalo v prsa. Zadnje kilometre smo tudi nekoliko dvignili tempo, da bi prišli pod 1h23min. Zadnji kilometer sta delala samo še glava in srce, ostalo je že odpovedalo. :)

Množica navijačev me ji je dala še dodatne moči in tako smo proti cilju skoraj šprintali. Zaključili smo kot prava ekipa - z dvignjenimi rokami. Cilj je bil dosežen, 1.22,59 je bil uraden čas. In občutki v cilju? Odlični! Presegel sem svoja pričakovanja.

Rad bi se zahvalil Petru Harnoldu, Benjaminu Skoku in Danijelu Hrvatu, da so se "žrtvovali" zame in me popeljali do takšnega časa.

Zdaj je na vrsti krajši tekaški počitek, potem pa v akcijo. Triatlonska sezona bo hitro tukaj:) Naslednje leto pa upam, da se maratona udeleži večje število 3športovcev. Več nas je, lepše se imamo. ;)"

Slika 3 fantje v cilju

Nič manj odločno se teka nisem lotila niti sama. Moj cilj je bil sicer ponoviti najboljši lanski rezultat (uro 33) iz Palmanove, tokrat brez spremstva in narekovalca tempa :-).

Prvih deset kilometrov sem tako pretekla v relativno sproščenem in lahkotnem tempu. Šele na 10. kilometru sem se po ogledu svojega časa in hitrem „izračunu“  končnega rezultata nekako zavedla, da imam možnost mali maraton preteči celo hitreje, kot sem sprva mislila. Glede na to, da mi dvig tempa ni predstavljal nobene težave, sem se zadnjih 11 km lotila bolj odločno in v malo hitrejšem ritmu. Nekje med 18. in 19. kilometrom sem pomahala v pozdrav našemu Tomiju, ki me je še dodatno okrepil s svojim glasnim navijanjem, in odhitela naprej proti cilju. Ker se čas, zabeležen na moji uri, ni ujemal s časom, prikazanim na ciljni črti, sem šele po dobrih 15 minutah ohlajevanja dobila potrditev, da mi je uspelo razdaljo preteči v manj kot uri in pol, kar je ne le hitreje od pričakovanj, ampak odlična potrditev, da lahko tečem hitro; tudi sama :-).

 slika 4 Ana med tekom

Svoj maraton je uspešno zaključil tudi naš Dušan Olaj, ki je obenem prejemnik prestižne nagrade Podjetnika leta 2013. Ta laskavi naslov, ki ga podeljuje Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, je bil podeljen za izjemne podjetniške dosežke, ki jih soustvarja s podjetjem Duol d.o.o.. Torej, dvojne čestitke Dušanu in njegovemu DUOL-u za športne in poslovne izzive!

  slika 5, 6, 7  Dušan Olaj

Dušanova formula za uspeh:

»Imej cilj in vztrajaj na poti.«

Poseben dosežek je zabeležil tudi Igor Jakomin, ki se je z maratonsko razdaljo uspešno spopadel prvič. O svoji štiri ure in pol dolgi preizkušnji je povedal sledeče:

"Ja, kaj naj rečem na mojih prvih 42k. Super, sem zelo zadovoljen, da sem ga oddelal brez večjih težav. Priznam, da sem imel med kolegi kar nekaj podpornikov, ki so mi s svojimi izkušnjami z veseljem pomagali (oče in sin  Reščič, Harnold, Skok, Hrvat, Japelj), tako da sem se lažje pripravil (vsaj v glavi) na morebitne trike in pasti, ki ti jih zna 42km nastaviti. Seveda brez zadostne in primerne kondicijske priprave ne gre, je pa ostalih 50% v glavi, vsaj tako so mi zatrjevali kolegi.

In res sem jim začel popolnoma verjeti posebej po prvem krogu, ki sem ga zaradi neizkušenosti in verjetno tudi začetniške zagnanosti, ki jo množica tekačev še podžge, pretekel v zame prehudem tempu. Tako mi je pri 28., 30. kilometru še kako prav prišla zbranost v glavi ter umirjeno dihanje v zelo zmernem tempu. Vmes so se pojavljali še razni klici bolečin iz kolena, gležnjev, podplata, ipd. a to so samo tisti mali "hudički", ki ti želijo pokvariti veselje med tekom. Naše telo je fenomenalen stroj, ki zmore mnogo več kot smo še sami pripravljeni verjeti, tako da sem po 35. km premagoval tudi krče na obeh nogah, seveda z občasno hojo.

A do table 40. km se le prispel in ne boste verjeli, štirica mi še nikoli v življenju ni bila tako lepo število kot tokrat. Zdi se mi, da sem dobil novo energijo in sem zadnja dva kilometra skoraj prešprintal ter z velikim veseljem stekel v ciljni prostor s časom 4:29:26. Seveda se mi je tisto o šprintu samo zdelo, kajti volkswagnov video, ki nas je vse na cilju ujel v objektiv, je lepo pokazal, da sem pravzaprav tekel "kot po jajcih" ali pa "med koprivami". Ampak tistega enkratnega samozadoščenja in velike sreče mi noben video ne bi mogel skaziti. Zadovoljen sem, zelo. In zagotovo se vrnem."

 slika 8 Igor

Tomi pa je v svoj fotografski objektiv ujel tudi ostale fante, ki so vsak po svoje in v svojem tempu premagovali 21 ali 42 km dolgo razdaljo. Z enim ali dvema krogoma po ljubljanskih ulicah  so uspešno opravili Jan Grgič (1:33), Tomo Reščič (1:39), Andrej Frank (1:33), Igor Skok (2:08), Branko Petrovič (1:51) in Valter Vodopija (3:25).

slika 9, 10, 11 Evgen, Igor, Andrej

Fotografske utrinke so prispevali Tomi Cikron ter Polonca Peterca in Andreja Smodiš, ki sta skupaj z Eleno Rota za vse nas glasno navijali pred in med tekmo. Dekleta pa so med drugim poskrbela, da smo na cilju lahko obleki sveže cunje :-). Hvala punce!

Slika 9 Elena in Andreja

Ljubljana je torej za nami, pred nami pa še cela tekaška sezona. Zato, superge na noge in gremo!  V želji, da se na prihajajočih rekreativnih prireditvah srečamo v čim večjem številu, vas lepo pozdravljam,

PR ŠD 3ŠPORT

Ana Radivo