ponedeljek, 30. november 2009
PALMANOVA 21km
22.11. se je še zadnjič v letu 2009 na resni tekmovalni preizkušnji v Palmanovi med 2400 (med katerimi tudi 600 Slovencev) tekmovalci pomerilo tudi 13 članov našega društva, z upanjem da bi vsi popravili svoje letošnje čase oz. mogoče tudi svoje osebne rekorde. Kljub temu da vreme ni bilo najlepše se je večini izšlo po napovedih. Večinsko so vsi popravili svoje rezultate in bili z doseženim zelo zadovoljni. Sedaj bodo treninge opravljali še z večjim veseljem in zavzetostjo. Dva člana pa sta se po končani tekaški prireditvi do Kopra zapeljala kar s kolesi.
Poročilo Petra: http://peter3athlet.blogspot.com/
Rezultati teka v Palmanovi
V soboto 5.12. pa bodo naši člani prisotni tudi na Štanjelskem teku, ki bo namenjen druženju in preživljanju lepe sobote v prijetni družbi.
LP
nedelja, 01. november 2009
14. LJUBLJANSKI MARATON
Irena R., Denis P., Mitja V., Petra S., Breda S., Viktorija V., Isabel P. in Edvard L.
- na 21km so se preizkusili:
Peter H., Peter V., Roman M., Benjamin S., Jernej K., Darko S., Marko M., Danijel V., Jan T., Janko J., Valter V., Branko P., Boris P., Borut L., Uros L., Dejan Š., Evgen V., Leni F.
- na 42km pa: Sebastjan Ž., Igor R., Diana, Miran O.
Mnenja nekaterih udeležencev:
LENI F.: http://lenitriathlet.blogspot.com/
PETER H.: http://peter3athlet.blogspot.com/
IGOR R.:
Kakor koli razmišljamo je maraton 42 km kar resna preizkušnja za vsakega in to predvsem v psihološkem smislu kajti tu morata sodelovati glava in telo. Prvič sem ga odtekel v počasnejšem
JANKO J.:
Moji občutki, ko sem prišel na konec sem šele videl kaj pomeni teči na 21 km. Kaj na j rečem sem bil vesel, da sem prišel do konca po drugi strani pa sem komaj hodil in se spravil v avto in šel kar domov. Ja krizo sem imel nekje na polovice, ko sem se spraševal kaj mi je treba tega, ko pa me je prehitela starejša gospa, sem si pač rekel, če zmore ona, bom tudi jaz! Žal mi je, da nisem prišel v gostilno na druženje ampak sem bil res uničen.
DARKO S.:
Razen začetne gneče in morda nekoliko prehitrih nekaj prvih km je potekalo vse po planu, kot tudi končni rezultat 1ura35min je bil pričakovan rezultat glede na količino treninga. Pa hvala naši navijačici – mislim, da je bila Petra za bučno navijanje v finišu tekme. Se vidimo v Palmanovi!
SEBASTIJAN Ž.:
Podaljšano poletje, topla in sončna jesen so vzroki, ki so odigrali v skrajnost tekaško prireditev kot je za nami 14. Ljubljanski maraton. Za ta letni čas sončno in z visokimi temperaturami obdano Ljubljano je oddrvela tekma z množico tekačev in obiskovalcev, kot v plamenih je špricala bojevita energija, zaužilo se je ogromno pijače in prelilo ogromno potu. Morem reči, da sem na nek način zbiralec maratonov, v Ljubljani sodelujem že 5. leto in to mi je bila že 4. preizkušnja na 42km. Priznati morem, da sem v letošnji tekaški sezoni občutil neko odmaknjenost od številnih zanimivih tekem zaradi okrevanja od tekaških poškodb. Nastopil sem na olimpijskem triatlonu v Velenju, veliko sem vlagal v daljše plavalne treninge, minimiziral sem tek…V vsem tem se mi je
porajala jesenska tradicija nastopiti in osvojiti v Ljubljani 42 tekaških kilometrov. S koncem septembra sem se osredotočil na daljše tekaške priprave, izključno za nastop na maratonu. Tekel sem skorajda tri urne neprekinjene treninge po naši obalni črti - vse do Portoroža pa nazaj domov v Semedelo. V vsem tem sem si kot cilj nastavil preteči v ciljno ravnino in preiti čez ciljno črto, ki označuje 42 km. Počil je strel, baloni so razcveteli nebo in Ljubljana se je pognala v dir. Prvih 17km sem tekel z prijateljem Boštjanom iz Velenja, omeniti morem da je to prijatelj iz mojega zelo zgodnjega "hard rocka", ki se je v letošnjem novim letom začel ukvarjat z tekom in nastopa že na številnih 21-tkah - "pohvale :-)))". Boštjan je nato poostril in zadržal vse moči in mi zbežal proti svoji 21-tki, čakal me je se eden enak krog v enakem ritmu korakov sem pot nadaljeval, z kar nekaj pijače in dobrot na postojankah sem premagoval občutke krize od 26-ega do 31-ga km, kjer so se mi na nek način odprli občutki slave in tekaški korak z bučnim navijanjem obiskovalcev. Stekel sem skozi neskončno dolgo Dunajsko cesto v ciljno atmosfero "...Still loving you Ljubljana..." in čas se je po 42 pretečenih km zaustavil na 3h 52min pa 5s. Zadovoljen sem, da še vedno zmorem in v srce sem pospravil še en maraton.EDVARD L.:
Občutki super, drugo leto grem na 21 km...
Bo pa treba priti čim bližje startni črti ker sicer prve 2-3 km sploh ne tečeš na polno taka gužva je...
UROŠ L.:
Ja kaj naj napišem ...da sem ful vesel rezultata da ste fajn družba vsi po vrsti in da mi je samo žal da sem tako daleč od vas da se ne moremo videti vsak dan ... Bom pa delal sedaj več na tem, samo da vidim kako bo v službi .... Seveda bi pa rad že v palmanovi rezultat izboljšal ampak to je že zgodba zase ...
Še 1x hvala za vse in upam da se kmalu kaj vidimo ...mogoče že na kolesarskem treningu ...
Lep vikend želim ...
BORUT L.:
Zelo lepo in po moje najbolje organiziran tek pri nas, na teku sem užival čeprav me je proti koncu pobiralo in sem se moral kar truditi da mi tempo ni preveč padel. Še lepše kot tek pa je bilo druženje po teku s ŠD 3ŠPORT-ovci in se že veselim naslednjih tekem na katere bomo odšli skupaj.
LP Borut
BENJAMIN S.:
Ja, največji slovenski tekaški praznik je za nami, število udeležencev rekordno, veliko klubskih kolegov, prelepa nedelja, fajn počutje, adrenalin na višku...vse je kazalo na enkratno predstavo...
Ni skrivnost, da je bil moj cilj podreti svoj osebni rekord, 1:17:52 postavljen lani v Ljubljani, za to bi zadostoval tempo cca. 3.40 po km, na kar sem bil tudi pripravljen, saj sem zadnje čase dal
No, pok pištole in začelo se je...začel sem čisto v ospredju, skupaj s Petrom, mogoče malce prehitro, pa vendar v okviru plana, ampak moram priznat da mi ni šlo najbolje, pulz je bil takoj malo višji kot ponavadi in že nekje po petem kilometru sem ugotovil, da ne bo lahko, saj mi ta spremenjena proga ne odgovarja - je kar nekaj klančkov v tem prvem delu in zdelo se mi je tudi, da malce piha v prsa. Pa vendar sem dajal vse od sebe, nadaljeval do desetega kilometra, tam pa vmesni čas ni kazal najbolje, bil sem cca. 40 sek prepočasen od zastavljenega, vedel sem da bo težko, ampak, ker je drugi del proge lažji, sem se še vedno tolažil in na vso moč pritiskal. Zapustil sem svojo skupino, držal tempo, ki pa je sedaj malce padel, pa vendar je bilo počutje ok, pulz tudi in nadaljeval sem do konca v tem stilu
po Dunajski cesti proti cilju, med številnimi navijači, ki se jim moram res zahvalit, še najbolj klubskim kolegicam in kolegom, ki so tako navijali in fotografirali. To mi je bilo v veliko oporo prav v teh zadnjih kilometrih, ko sem dajal od sebe še zadnje atome moči in drvel v cilj...no ura se je na koncu ustavila na 1:18:39 bruto, neto malce manj, torej ni se mi pač izšlo, pač ni bil moj dan, mogoče tudi zaradi spremenjene proge, saj mi ni ravno ležala. Pripombe so bile tudi na to, da je malce daljša... pa vendar sem bil zelo zadovoljen, absolutno 31. mesto in 7. v kategoriji ni kar tako, še posebej, ker je bila udeležba tako številčna. Bo pa nedvomno treba še veliko truda in treningov, za kako vidnejšo uvrstitev, ma mi se ne damo in gremo naprej, prvi popravni rok 22.11. v Palmanovi..se že veselim, he heee
Kar se tiče CEP-k, pa takole:
Imam jih par tednov in jih uporabljam redno po vseh treningih in tekmah za regeneracijo, mislim da zelo blagodejno učinkujejo na mišice, ne čutim takih bolečin in noge so zelo lahkotne ... Sem jih pa v Ljubljani prvič uporabljal tudi na sami tekmi, kar se je
izkazalo za učinkovito, mislim, da je bil korak lažji in nisem občutil nikakršnih bolečin ali krčev, tako, da jih nameravam tudi v prihodnje redno uporabljati... jih pa toplo priporočam vsakomur, predvsem za regeneracijo, kajti prav to je namen CEP nogavic!!!
VIKTORIJA V.:
LM sem se udeležila prvič, vsekakor pa ne zadnjič. Zadeva, ki jo moraš doživeti - ogromno tekačev, zrak prežet z adrenalinom, ob progi navijači - vsaj za večino si upam trditi, da jih ne žene tekmovalnost, razen morda s samim seboj, temveč druženje tisočerih ki radi tečejo in v tem tudi uživajo.
LP Viktorija
ISABEL P.:
Ljubljanskega maratona sem se udeležila drugič in bila sem zelo presenečena nad rezultatom, saj sem izboljšala lansko devetdeseto mesto na osemintrideseto v svoji kategoriji. Občutki med tekom so bili odlični, saj nisem čutila nobene bolečine, energije in motivacije pa je bilo dovolj. Imela sem tudi navijače, ki sem jih pripeljala z obale. Misel na njih, mi je pomagala, da sem se še bolj potrudila. 10 kilometrov, je minilo zelo hitro, saj je bilo v taki množici lažje tečt, kakor na treningu. Manjšo napako sem storila takoj po startu, saj nisem prav stisnila na Garmina in si tako nisem mogla vodit točne evidence. Z organizacijo sem bila zadovoljna in mislim, da se bom maratona naslednje leto ponovno udeležila.
BREDA S.:
V nedeljo 25.10. sem se udeležila rekreacijskega teka na 14. Ljubljanskem maratonu. Proga je bila dolga 9,2 km, kar se mi ni zdela dolga razdalja, tako da sem se na tekmo podala z dobrim občutkom. Vreme je bilo za tek idealno. Na startu se je nabrala neverjetna množica ljudi in mislim, da se nisem še nikoli znašla med tolikimi ljudmi, vsemi dobre volje in z nasmeški na obrazih. Ko so se oglasili prvi zvoki skupine The stroj, so noge kar poskočile in v pričakovanju na pok je adrenalin naraščal. Na začetku teka ni šlo nikamor, množica se je pomikala počasi, zato sem se pomaknila na rob in začela prehitevati. Po kakih 2 km se je množica razredčila in sem začela bolj sproščeno teči in uživati v teku. Ura mi je zatajila, tako da sploh nisem vedela s kakšno hitrostjo tečem, zato sem se odločila, da grem po občutku in da se ne obremenjujem s časom. Trasa je bila res lepa, nobenih hujših klancev ni bilo. Hvaležna sem bila navijačem, ki so ob progi navijali in vzpodbujali. Zadnji kilometer sem čutila, da imam še energije, zato sem malo povečala hitrost in v cilj prišla v času 0:48:08. Občutek v cilju je bil enkraten in zadovoljna sem bila, da sem v cilj pritekla brez bolečin in z nasmeškom na obrazu.
sreda, 21. oktober 2009
ŠE 4 DNI DO LJUBLJANSKEGA MARATONA ...
Vsem članom želim veliko užitka na teku in uspešno regeneracijo do nedelje!
Lep pozdrav
Leni
31.KRAŠKI M. MARATON (Nabrežina)
Maratona so se udeležili: Peter Harnold, Benjamin Skok, Igor Reščič in Boris Pečar.
Peterovo poročilo si lahko preberete tukaj.Informacije o tekmovanju tukaj
Rezultati SLO
Rezultati absolutno
Odlično sta se odrezala Peter (1.mesto) in Beno (2.mesto), saj se je maraton štel za prvenstvo Primorske!
Čestitke vsem!petek, 09. oktober 2009
TRIATLON KRK
V nedeljo 20. septembra smo se štirje člani (Borut, Edvard, Vinc, Leni) udeležili triatlona na Krku, kjer so se odvijale tri različne discipline, in sicer Državno prvenstvo Hrvaške v dvojnem olimpijskem triatlonu (3km plavanja - 80km kolesa - 20km teka), olimpijski triatlon ter štafete (1,5km plavanja - 40km - kolesa - 10km teka). Kljub tehnično zahtevni kolesarski progi sem se odločila za nastop na dvojnem olimpiku, saj se še nisem preizkusila v tako dolgi triatlonski disciplini. Borut Lunder je startal olimpik, kjer je ponovno blestel v svoji kategoriji. Danijel Vinčec in Edvard Lesnik sta se pa podala v štafeto. Edvard je plaval, Vinc pa je tekel. Kolesaril je Edvardov prijatelj. Fantje so se kar dobro odrezali in že napovedali udeležbo za prihodnje leto, a morda v drugačnem vrstnem redu (predvidevam, da je Vincu kolesarska proga pisana na kožo ;).
nedelja, 13. september 2009
VSE NAJBOLJŠE ŠD 3ŠPORT !
petek, 11. september 2009
INTERVJU - RADIO KOPER

sreda, 02. september 2009
FAAKER SEE TRIATHLON
Fafangel, Borut Lunder, Peter Vergles in Roman Makuc) udeležili Avstrijskega triatlona na Faakersee-ju. Ponovno sem prosila Romana za poročilo, saj se zelo rad razpiše :) Kot ponavadi tudi tokrat tekma v dežju ...Romanovo poročilo:
Takoj mi je bilo jasno, zakaj je pozimi tolikokrat zaprt prelaz. Ko
prilezeš z naše strani na vrh se spustiš čez v Avstrijo je pa še huje. Dobro, da smo imeli kolesa v prtljažniku in ne pod ritjo! Tam, kjer stojijo prometni znaki 18% ni šale. Niti navzgor, niti navzdol!Vreme je bilo še vedno suho, čeprav je bila napoved drugačna. Še danes jo vem na pamet: "padavine brez izjem po celi Sloveniji, burja na primorskem, možnost toče...." Prej in potem sonce.
Faakersee je malo jezerce. Okoli je 10 km ceste po kateri se dirka in je v času tekme zaprta za promet. Kakšno naselje tu pa tam, večjih naselij ni. Jezero je urejeno in okolica tudi. Prireditveni prostor je velik, parkirišče je takoj zraven, na wc-jih je full papirja.....vse, kot mora biti. Dokler se ne greš prijavit. Pred mano je bil v vrsti nek Italijan in punca ni imela pojma o italijanščini. On pa ne o nemščini. Nobeden od njiju pa ni imel pojma o angleščini. Ne vem, kako so končali, ker so se dali na stran in sem rešil pred njimi. Z mimiko. Škoda, da se v svoji majhnosti nisem spomnil in
poskusil s slovenščino. Nenazadnje smo 10 min od Slovenije.Drugače je osebje zelo ustrežljivo in seznanjeno s tem, zakaj so tam. Organizacija deluje dobro.
Tekma:
Startali smo v treh valovih med katerimi je bilo 6 ali 7 min razmika. Sam sem bil v tretjem. Ločili smo se po barvi plavalnih kapic. Ko sem gledal ležerni start nekaterih tekmovalcev prvega vala, sem se odločil za enako taktiko. Začeti počasi, potem pa kolikor gre.... Tik pred startom se je usula ploha, da smo bili mokri še pred vstopom v vodo.
Startal sem po planu ležerno in z dolgimi počasnimi zamahi. Ko sem čez čas pogledal iz vode, sem bil presenetljivo še vedno precej blizu vodečim. No, 1,5 km plavanja je dovolj dolgo, da se stvari postavijo na svoje mesto, da sem kmalu izgubil stik z vodečimi. Med plavanjem sem iskal "žrtve", ki sem se jim zalepil ob bok in tako plaval v njihovem valu. Drugo polovico sem pospeševal in prehiteval. Verjetno so se tipi zagnali prehitro in so proti koncu izgubljali sapo. V glavnem
plavanje je bilo en sam užitek. Tu se še ne gre naprezati, ker do konca tekme je skoraj še dve uri.Po izhodu iz vode je bilo treba preteči dolgo pot skozi kamp do menjalnega prostora. Menjava OK.
Kolo: 40 km se vozi v štirih krogih okoli jezera. Cesta odlična kljub temu, da je bila mokra. Lahko si jo prevozil brez da bi se dotaknil zavor. Rahli vzponi niso delali prevelike selekcije. "Šlepanje" prepovedano in to mi je izredno všeč, ker se ne tvorijo izrazite skupine, kjer pojem tekmovalnosti izgubi pomen. Take skupine so polne "šleparjev", ki se vedno vozijo zadaj v zavetrju in potem na teku spočiti potegnejo. Tega tu ni.
V glavnem čim prej sem hotel dohiteti Petra V, prehiteti in narediti zalogo prednosti, da me bo čim težje dohitel na teku. To je bil plan, realnost pa......Petra sem prvič zagledal šele na polovici proge, čeprav sem gonil brez postanka. Katastrofa pa je bila, da sem porabil še dodatnih 10 km
(cel tretji krog), da sem ga dohitel in prehitel. Do konca kolesa je bil še en krog kolesa 10 km in ni bilo šans, da bi na tej razdalji naredil kakšno pametno zalogo časa za tek. A poskusil sem vseeno.Ko sem peljal mimo njega sem pričel gnati "a la Cancelara". Nekaj časa ga nisem "čutil" za sabo in sem upal, da je odpadel. A groza. Kolo, ki se mi je približevalo po levi je bil moder Felt..... Dobro, dobro! Saj tudi Peter ne more tako hitro odpasti, sem si rekel in gonil dalje kot zmešan. Nizko v TT pozi na ves gas. Brez prestanka. Noge so se vrtele kot turbine. Ni me zanimalo, kaj bo na teku. Hotel sem samo čim hitreje in čim dlje od Petra. A tisti plavi Felt je bil vseskozi poleg na levi strani.......In kaj zdaj? Pričel me je loviti obup! Kaj naj zdaj? Trošil sem se preko mere in Peter je bil še vedno tu in proge je bilo vedno manj. A odgovor se je našel v glavi! V tem divjanju sem pričel tako neznansko uživati, da ne bi za nič na svetu "taktično" popustil. In sva gonila dalje. Kot živina. Kot turbini. Vseskozi po levi strani ceste. Trumoma sva prehitevala in zdelo se je, da
tekmujeva samo midva, ostali pa vozijo nedeljski izlet. Kot, da stojijo na mestu. Prelepo.....Kolo sva zaključila skupaj in tako tudi pričela tek. Peter je stvari hitro postavil na mesto in se pričel počasi, potem pa vedno bolj oddaljevati. V nogah sem čutil moč in hitrost, a tudi krči niso bili daleč. Vseeno sem držal visoki tempo in bil bitko za končno uvrstitev. Potem pa me je 2 km pred ciljem tako usekal krč, da sem se moral ustaviti. Po raztegovanju je popustil in sem nadaljeval, a je ponovno usekal in spet sem stal ob progi in se raztegoval. Preklinjal sem "da ne mogu prostije" bi rekel Gibonni in opazoval, kako so že prehiteni tekli mimo......Po drugem ali tretjem raztegovanju je pomagalo in sem počasi nadaljeval, potem pa stopnjeval do cilja še tista dva km, kolikor je ostalo....

Lepa tekma. Še posebej zadnji krog kolesa. Pravi boj. Kaj boj, mesarsko klanje. Dober občutek je, ko se na tekmi zgoniš. Tudi če ne zmagaš. Mesto za prvega je samo eno, tekmuje nas veliko. Spet sem bil med zadnjimi od naših a nisem jaz tako slab, kolikor so drugi dobri....
Lunder ponovno tretji v kategoriji, Peter H. tudi, .......
Brigita, hvala za navijanje! Slišati tvoj mladostni glas je bil pravi balzam za ušesa in dušo. Pri domačinih so navijali bolj moški in to tako, kot bi jih živim odirali kožo.
Lepa tekma, ki si jo velja zapomniti za drugič. "
petek, 28. avgust 2009
POWERMAN AVSTRIJA
Torej že sama pot in prihod v mestece Weyer nas je zelo očarala, čudovita pokrajina, neokrnjena narava, hribi in smučišča okrog in okrog, v dolini reke in potočki...čudovito. Po prihodu sva se odločila da najprej narediva ogled kolesarske proge, ki naj bi bila sicer v dveh krogih, torej po 41 km. Vedela sva, da bo zahtevna in da so jo letos še malce podaljšali v »breg« ter jo tako še dodatno otežili. Vseeno sva bila zelo presenečena, najprej se je 5 km rahlo dvigala navzgor, potem pa vse bolj, vse težjii klanci, gor in gor, nikoli konca, noro... vse skupaj pa je otežil še dež, saj je začelo deževati kot iz škafa in spust na drugi strani bi bil v primeru takega vremena zelo nevaren, saj je cesta zelo ovinkasta in spolzka. Potem pa je le sledilo 20 km ravnine in rahlih vzponov, tako, da v tistem trenutku me je postalo strah in konec je bilo preračunavanja o skupnem času v katerem sem si želel tekmo izpeljati, želel in upal pa sem samo eno, priti v cilj.
Po ogledu je sledila nastanitev, imela sva srečo in dobila luksuzen apartma, lahko mu rečem kar vila, to nama je malce vzdignilo glave. Sledil je počitek in upanje da poneha dež, da bi se uresničila vremenska napoved o soncu naslednji dan in tako je res proti jutru prenehalo deževati, cesta se je počasi sušila.... še zadnje priprave, pregled kolesa preden jih dava v menjalni prostor in ob 11.00 štart. Pognali smo se na prvi tek, ki je bil tudi v dveh krogih po 7.3 km, malce v breg,
Torej lepa izkušnja, da organizaciji ne izgubljam besed, saj je bila zelo profesionalna, kot tudi prijaznost ljudi...skratka konec dober, vse dobro, nenazadnje pa sva s Petrom postala člana POWERMAN-ovcev ... jeeeeee ;) «
Čestitke in LP!
ponedeljek, 17. avgust 2009
1. ROJSTNI DAN ŠD 3ŠPORT-a
Le še nekaj dni nas loči od enoletnega delovanja kluba. V tem času se nas je zbralo kar 87 članov. Meseca septembra (datum še ni točno določen) bomo zato tudi organizirali piknik oz. zabavo za praznovanje rojstnega dne. Izbrali bomo takšno lokacijo, kjer se bomo lahko preizkusili še v ostalih športih kot so tenis, namizni tenis, odbojka, ... Seveda tudi pijače in jedače ne bo manjkalo! Ker se bliža konec tekmovalne sezone (velja za teklmovalce) in mislim, da smo dosegli kar nekaj uspešnih rezultatov (več v prihodnji temi) bo prijal tudi kozarček okusnega Refoška! ;)
četrtek, 13. avgust 2009
Sprint triatlon Kostrena

Ponovno ostajam brez besed, saj je naš Roman podal podrobno poročilo ... vredno branja!
startati. Kraj dogajanja je Kostrena pri Reki, zaliv Žurkovo poleg zaliva Martinščica, kjer v ladjedelnici leži »Galeb«, Titova ladja miru, ki jo je letos na licitaciji kupila občina Rijeka z namenom, da jo reši propada. Znamenita zgodovinska zadeva, a o tem drugič. Menjalni prostor je stisnjen v plato ob zalivu in strma dovozna pot ter preglasno ozvočenje sta občutek utesnjenosti še povečala. Plavanje je bilo v dveh krogih z vmesnim tekom in skokom v vodo z metrskega pomola. Pred tekmo sem dvakrat skočil, da se naučim obdržati plavalna očala na mestu. Ne samo, da mi je očala odneslo. Tudi Polarjev pas, ki sem ga nosil pod dresom je odneslo do trebuha, tako da o kakšnem skoku na glavo med tekmo ni bilo več govora. Ogrevanje (bolj malo), briefing in start. Med plavanjem si lahko videl potapljače, ki so se držali vrvi, za katere so bile vezane boje okoli katerih smo plavali. Na izhodu iz vode sta dva moška pomagala s krepkim oprijemom in potiskom naprej, tako da sem se zašibal
po tepihu kot svetovni prvak. Ko sem pogledal nazaj v vodo pa sem zgrožen opazil, da sem močno v ozadju. Sledil je sprint po tepihu na famozni 1m pomol in gas na noge v vodo v drugi krog. Med letom sem še bolj zgrožen opazil, da je čisto zraven mojega doskočne točke neki tip »izronio« iz vode. Ma kako, če sem po pomolu tekel sam in pred menoj ni bilo nikogar! V vodo sem padel tik njega in sigurno je čutil moj udarni val. Izmenjala sva poglede, pol pa sem se raje spravil hitro stran izpod pomola, ker nisem hotel čakati še kakšnih padajočih tipov. Tri kroge kolesa sva začela skupaj z enim Italijanom in sva vseskozi lovila. V pasu me je stiskala prozka elastika številke, ki sem si jo neprestano spuščal a brez uspeha. Po tekmi sem opazil, da me dejansko stiskajo hlače, ki sem jih pretesno zvezal iz strahu, da mi bodo pobegnile pri skoku v vodo. Po odločitvi da skočim na noge, sem jih pozabil olajšat. Čeprav nas je bilo na kolesu v skupini z vsakim ulovljenim več, smo ostali na čelu
za vlečenje v glavnem samo trije. Na koncu se nas je nabrala kar številčna skupina, ki je prišla skupaj v menjavo za tek. Tudi midva s Petrom. V tek sem se pognal takoj za Petrom in za mene neznačilno zelo hitro. Tempo sem kar držal in jih nekaj prehitel. Peter se je pričel oddaljevati. Tekli smo po stezi 2,5 km ob morju, ki je vseskozi narekovala menjave ritma. Rahlo gor, rahlo dol, ostro levo pa desno, pa stopnice dol in potem še dol…..To mi nikakor ni ustrezalo in sem komaj čakal, da pridem do obrata, kjer smo se povzpeli na cesto, kjer smo prej kolesarili in odtekli še naslednjih 2,5 km do cilja. Po žgočem soncu sicer, a sem zaradi dolge in enakomerne ravninske proge vsaj ulovil svoj ritem. Proti koncu sem se približal tekmovalcu spredaj, ki sem ga nameraval prehiteti. Ta me je slišal (se je obrnil) in pojačal tempo. Na zadnjem delu, kjer se cesta strmo spusti v cilj sva oba tekla navzdol na vso moč kot zmešana. Jaz sem bil na robu razpada in ob prehodu ceste v senco sploh nisem razločil podlage. On nič manj, tako da je ohranil vodstvo in prišel v cilj 2 sekundi prej. V cilju stisk roke in to je to.V glavnem Patrčević je prišel v cilj šesti, Cigana »šele« 15-i in to pove veliko! Odlično je šel naš Lunder, ki je končal drugi v kategoriji. S Petrom sva bila v kategoriji
peti in šesti. Jaz sem bil absolutno 46-ti a s časom bi bil še vedno tretji pri ženskah (zaostal bi za Matejo Šimic in Moniko Oražem), kar še več pove, kakšni kalibri so prišli sem na tekmo. Pred našo tekmo je bil še »Dobrotvorni« triatlon štafet, kjer sta sodelovala tudi Ana Jelušić in Vladimir Miholjević. Slednji je tako raztural na biciklu, da je bil po prihodu v menjavo še doooolgo časa sam in je bilo videti, kot da je tekmoval sam. Njegovi (Liquigas) pa so se ravno takrat mučili z vzponom na Ventoux na Touru. Na koncu pašta za vse in dobro vzdušje. Dobra tekma. Razen preglasnega ozvočenja. Avgust je tekem dopust. Konec meseca pa na olimpik na Fakeersee pogledat, zakaj ima tako grdo ime."sreda, 22. julij 2009
IRONMAN ZURICH
V Zurich smo se odpravili z avtodomom in se nastanili v kampu ob
bila kar težka, saj sva morala premagati 1550 višinskih metrov vzponov. Sam sem jo prevozil v petih urah in treh minutah, Miran pa je potreboval dvajset minut več. Na tek sem prišel spočit in brez težav tekel v ritmu, ki sem ga planiral. Tekaški krog je bil dolg 10,5 km, proga pa je bila speljana ob jezeru in po mestnih ulicah, kjer je bilo veliko navijačev. Zaradi bučnega navijanja in zanimive proge je krog minil hitro. Teja in Dejan sta pridno navijala in naju oskrbovala s hrano. Proti 30 km sem že čutil utrujenost, tako da je tempo teka padel, Miran pa je nadaljeval v močnem ritmu in se mi počasi približeval. V meni se je po dobrih devetih urah nabralo že dosti hrane in gelov, tako da sem moral skočiti še na veliko potrebo. V solidnem ritmu sem se bližal oznaki 40,5 km in presrečen sem zavil proti cilju ter se ustavil pod tablo z izpisanim imenom in časom 9.51.14. Sledile so čestitke, medalja, finisher bisača, ter skok k Teji v objem, ki v takem trenutku pomeni še veliko več. ponedeljek, 20. julij 2009
Predsednica in podpredsednik ŠD 3ŠPORTA na TRENING TEKMI
Lep pozdrav
Leni
LEON na Dirki za zlato čipko!
s svojim tempom fantom sladko odpeljal. Nihče me ni več držal in začutil sem, da gre na vse ali nič – »do fula« sem si rekel! Čeprav sem se malo šparal … če bi slučajno preveč začeli dihat za našim lepim triatlonskim dresom! :) 4 km sem nato sam odpeljal in vsake toliko časa pogledal nazaj ali sem varen! Ko se je gap večal, sem malo popustil saj sem se že veselil prve sladke zmage! Nato pa oznaka »še en kilometer«, uf najtežji! Saj me je po zadnjem ovinku klanec malo prevaral, ampak sem vseeno vzdržal. Poravnalo se je, pol pa u ta velko šajbo pa šprint in zmagoslavni dvig rok!Hvala še enkrat VSEM za podporo!
torek, 14. julij 2009
"Strnjena obnova"
ponedeljek, 13. julij 2009
Dextro Energy Triathlon ITU World Championship Kitzbühel
petek, 10. julij 2009
IRONMAN CELOVEC
"Končal sem svoj prvi IRONMAN in sem presrečen... S časom 9ur 20min sem zasedel absolutno 53. mesto od 2027-ih tekmovalcev. Tekma je bila zelo lepa pa tudi vreme je služilo. Kljub manjši krizi na teku je bilo veselje ob prečkanju ciljne črte nepopisno, ki je trajalo in trajalo ...
Tu bi se rad zahvalil vsem, ki ste navijali in me vzpodbujali, tako na sami tekmi, kot tudi doma v Sloveniji... Sedaj nekaj dni regeneracije, potem pa naprej. Izdelani so tudi že okvirni plani za IM 2010, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost."
Lep pozdrav
IRON Peter ;)
Podrobno poročilo si lahko preberite tukaj!
REZULTATI
Plavalni maraton Kanegra - Portorož

"V četrtek, 25.06.2009 sem se odločil, da naredim še zadnji preizkus in trening pred IM (Ironmanom) v Celovcu. Tako sem se udeležil malo manj kot 5km dolgega plavalnega maratona, kjer sem od 59 plavalcev in 12 plavalk zasedel absolutno 2. mesto, v kategoriji pa zmago. Ker je bila voda bolj mrzla (21 C) in ker sem hotel simulirati plavanje na IM-u, sem plaval z neoprenom. Takoj po štartu sem potegnil in se izognil gneči. Potem pa sem celotno razdaljo preplaval v svojem (močnem) ritmu prav do cilja. To me
je presenetilo, saj se za ta rezultat nisem matral in sem med plavanjem zelo užival. Dobil sem tudi potrditev, da je plavalna forma visoka in upam, da bo zadostila za uspešen nastop na IM."Iskrene čestitke podpredsedniku ŠD 3ŠPORTA Petru Harnoldu za zelo uspešno plavanje, saj je v močni plavalni konkurenci osvojil celo stopničke!
VZPON SNOVIK ČRNIVEC, KOLESARSKI MARATON ALPE
"Letos sem se že drugo leto zapored udeležil vzpona z gorskimi kolesi iz Term Snovik do Črnivca.
Že naslednji dan ... Kolesarski maraton Alpe ...
"Le dan po gorsko-kolesarski preizkušnji na Črnivec sem se udeležil še najtežjega maratona v Sloveniji, imenovanega Maraton Alpe. Ker sem čutil utrujene noge še od prejšnjega dne, sem vedel, da bo 130 km in več kot 2000 višinskih metrov kar velik zalogaj. Štart maratona je bil v
torek, 07. julij 2009
POROČILA: SPRINT TRIATLON NOVIGRAD, OLIMPIK TRIATLON JARUN






TRIATLON OLIMPIK JARUN, 27.06.2009
sreda, 17. junij 2009
ŠD 3ŠPORT pridobilo državnega prvaka in podprvaka v kratkem duatlonu!
Franja
Veliki maraton Franja:
491 KOČEVAR DARIO 1983 ŠD 3SPORT 4:06:13.5 1MB 97. v kategoriji
681 KOCEN JERNEJ 1979 ŠD 3ŠPORT 4:17:30.0 1MC 129. v kategoriji
1202 FURLANIČ JURE 1976 ŠD 3ŠPORT 4:56:03.7 1MC 237. v kategoriji
Mali maraton Franja:
115 ZUPANIČ PATRIK 1977 ŠD 3 ŠPORT 2:17:46.9 2MC 19. v kategoriji
Tokrat nam je svoj komentar podal Patrik Zupanič:
nedelja, 07. junij 2009
POLETNI URNIK TRENINGOV
Plavalni treningi ob TOR. in ČET. po novem urniku pričnejo ob 19.45 (ob 20.00 skok v vodo), vhod iz plaže Žusterna.
LP
ŠD 3ŠPORT
TEK ZA ZDRAVJE - KOPER
sreda, 03. junij 2009
Novičke dveh tednov ...
"V peklenski vročini sva se z Ireno podale na težko preizkušnjo in sicer na cestno dirko za VN Marezig. Že samo zaradi pogumnega nastopa bi morale dobiti posebno nagrado... Na žalost smo z gorskimi kolesi tekmovali samo štirje tekmovalci, tako da konkurenca ni bla huda. V bistvu smo tekmovali vsak sam s seboj in s svojimi sposobnostmi. Je bil pa precejšen izziv, saj je bilo kar naporno. Kot sem že omenila je bilo zelo vroče pa tudi sama trasa dirke je bila težka, bilo je precej počasnih vzponov, ki pa sem jih z močno voljo uspešo premagala. S svojim končnim časom sem bila zelo zadovoljna, saj sem upala, da bom progo prevozila v manj kot eni uri in trideset minutah kar tudi sem. Jeii !! :) Drugo leto pa upam sam še to, da nas bodo uvrstili v svojo kategorijo gorskih kolesark. "
Teja Vidmar je podala skupinsko mnenje:
"Sedem članic ŠD 3ŠPORTA (Viktorija, Teja V., Irena, Maja, Petra, Claudia, Urška) se nas je udeležilo DM-ovega teka za ženske in vse smo uspešno pritekle v cilj. Ene so se podale na 5-kilometrsko preizkušnjo druge pa smo se prizkusile na 10 kilometerski trasi. Lahko rečem samo to, da nas je bilo zeelo veliko, preko 4000 žensk je teklo in bila je ogromna gneča, tako, da je bilo kar zanimivo se "gužvat" med toliko ženskami. Na nekaterih odcepih je bilo tudi nevarno, saj je bila proga precej ozka ob straneh pa so nam pretile razne nevarnosti, kot luknje, spolzka trava... prav zaradi gužve in tudi vzponov je bila prva polovica teka precej počasna, v drugi polovici pa sva z Ireno izstisnile iz sebe še zadnje atome moči in zadnja dva kilometra dobesedno prešprintali do cilja. Zadovoljstvo je bilo veliko, saj sva prišli v cilj v spodobnem času (glede na to kakšna je bila proga), brez poškodb, predvsem pa sem bila vesela, da mi je uspelo preteči 10 kilometrov. "
Naši Ironmenaši so se ponovno odločili za nastop na polovičnem Ironmanu, tokrat v St. Poltnu.
Rezultati (pri izbiri ALL COUNTRIES izberite SLO)
Roman Makuc je povedal svojo zgodbo, ki je vredna branja!
Nastanitev je zrihtal Peter V. (kot vedno) in je bila odlična! Kar tam bi ostal na dopustu. Dan pred tekmo smo zastonj iskali italijansko pizzerio. V Avstriji delajo pizze Turki. Če niso v srednjem veku osvojili Dunaj, so ga sedaj! Na koncu smo jedli razkuhano pašto pri Grkih. Evropa pač. Zjutraj pred tekmo sem bil popolnoma miren. To sem se zadnje čase navadil in me skoraj moti (malo treme koristi!). Zjutraj v menjalnem prostoru je marsikdo menjaval »nastavitve«. Čevlje so iz menjalnih vrečk montirali na pedala. Sam nisem tikal nič. Držim se prvotno zastavljenega načrta. Spremembe v zadnjem trenutku so marsikdaj posledica negotovosti in naredijo več škode kot koristi. Na tekmi se ne eksperimentira. Gremo na start. Kam – ne vem. Pa smo šli za množico ljudi in prišli. Zadnje praznjenje v gozdičku, ogled profijev, ki so startali v prvem valu, oblačenje plavalne obleke, kape, očal……vse je teklo preveč gladko. Prvič me je malo stisnilo, ko sem stopil v vodo na start. Čudno nelagodno občutje. Kot da ne bi spadal tam. Še zadnjič sem popravil očala in start. In se je začelo. Takoj mi je voda popolnoma zalila očala na levem očesu. Je**** ga. Bom pač mižal na levo oko do izhoda iz prvega jezera, kjer si bom popravil očala. Da to ne bi bilo vse, me je pričelo dušiti. Kot bi me plavalna obleka preveč stiskala. Težko sem hlastal za zrakom in po glavi so se mi rojile čudne misli. Dopovedoval sem si, da naj se skoncentriram na plavanje in da se ne smem ustaviti. Pomagalo je. Počasi sem ujel ritem in »pozabil« na čudne misli. Od tam dalje je bilo plavanje čisti užitek! Med tekom v drugo jezero, kjer se plava druga polovica sem si popravil očala, a takoj ob vstopu v vodo mi je ponovno očala na levem očesu napolnilo z vodo. Smešno, ker z istimi očali tudi treniram in nimam nikoli teh problemov. Menjava je potekala OK. Po planu. Morda prepočasi, a nisem hotel hiteti. Kolo - po avtocesti sem začel umirjeno. Marsikdo me je prehitel, a sem jih vse polovil nazaj, ko sem pričel stopnjevati tempo. Potem sem pa moral na wc. Nisem zdržal več. In kaj zdaj? Naj se ustavim? Škoda časa! Za mano daleč ni bilo nikogar. Med vožnjo sem zapeljal na desni rob ceste, stegnil desno nogo, povlekel hlače dol in gas. Kot profiji. Med vožnjo. Proti koncu je bil curek vse manjši, da je teklo po nogi in čevljih. Lulal sem po niti mesec dni starih, preko 200 € vrednih kolesarskih čevljih. Če to ni luksuz! To sem ponovil še približno 5-krat. Vedno med vožnjo. Vedno je šlo malo po čevljih. Po avtocesti sledi cesta po gričih, ki se nato spusti do Donave. Kot bi morje teklo. Ogromna reka. V edini daljši klanec na progi sem šel pazljivo a še vedno dovolj hitro, da sem lovil. Na vrhu klanca sem vedel, da se proga do konca samo še spušča in da je najhuje na kolesu za mano. A najhuje je šele sledilo. Noge so postajale vse težje in nisem več mogel loviti kolesarjev pred mano. Lahko sem samo držal njihov tempo oz. počasi sem celo zaostajal. Takrat sem še naivno upal, da se bodo noge na teku sprostile in stekle. Preventivno sem se basal s hrano in tekočino. Spustil sem tempo kolesarjenja, da bi prišel spočit na tek a tisti težek občutek, da ne gre je bil vedno močnejši. In potem menjava. Tek. Res ni šlo. Prvih par metrov se teče v stadionu in tam teče vsak. Ampak takoj zatem so me začeli loviti krči. Tekel sem kot šepavec. Takoj mi je bilo jasno, da bo to ena usrana borba za priti v cilj. Ko se je pretežno ravninska proga spustila po kratkem klančku pod most me je prvič huje usekalo, da sem se moral ustaviti. Na kratko razteg in takoj dalje. Pripravil sem se, da bom prvih 10 km tekel »za okrevanje« in da poskusim uloviti tekmovalen tempo v drugih 10 km teka. Tako nekako je tudi bilo, le da v drugi polovici teka, ko bi moral iztisniti še vse, kar je ostalo – ni bilo nič. Poskusil sem teči s kar najvišjo frekvenco. Poskusil sem podaljševati korak in z rokami narekovati ritem, na okrepčevalnicah sem se basal z vsem, kar so nudili a pomagalo ni nič. V glavnem en kl*** od teka. Katastrofa, kakšne ženice so tekle mimo mene. Če vztrajaš, pride tudi cilj. V cilju mešani občutki. Srečen, da sem končal, a nesrečen zaradi načina, kako sem končal. Dobra družba, ki je čakala v cilju (spet sem prišel zadnji od naših!) me je za hip potegnila iz razmišljanja o bedi. A le za hip. Osebno sem nad tekmo razočaran. Bil sem dobro pripravljen. Tudi mentalno. Par dni pred tekmo sem namenil temu, da »naštimam« glavo za tekmo. In pol me uniči en tak ku***v tek!! Čeprav je tekma izredno lepa in dobro organizirana, me ne vleče več tja. Se pa nikoli ne ve, ker imam tako rekoč neporavnane račune…."
sreda, 13. maj 2009
POROČILO VIKENDA
Udeleženci: Peter Harnold, Miran Oblak, Peter Vergles, Roman Makuc, Matej Paradiž, Aleš Suhadolnik.
Štafetna skupina: Tomaž Vesel (plavalec), Leon Palčar (kolesar), Benjamin Skok (tekač).
Evgen Vižintin je žal moral odstopiti na DOS-u (Dirka Okoli SLO), saj je imel hude bolečine v gležnjih ter Ahilovi tetivi. Povedal je, da ga bomo nedvomno ponovno spodbujali v letu 2010! Slikce in Evgenova zgodba kmalu ...
»V Gradcu je bila tudi letos zanimiva tekma, v lepem vremenu in super vzdušju. Lepo je, ko se zbere številna in super druščina iz istega kluba! Pa še z istimi dresi!
S samo tekmo sem kar zadovoljen, le na teku mi je zmanjkalo malo moči. Sedaj moram zdržati s treningi še ta teden, saj nas čaka naslednja tekma že čez 14 dni.«
ROMAN MAKUC:
»Nastanitev super, družba fenomenalna, vreme kot je treba, dresi čudoviti,…..
Med tekom me je tekmovalec prehiteval in me potrepljal po rami: »Everything is goin' OK? Yeah! Slovenia!«
Dobro sem porazdelil moči skozi celo tekmo, kar je bistvo pri daljših tekmah.
Na plavanju sem tolkel po drugih na enak način, kot drugi po meni (včasih sem se umikal) – kaj dela samozavest! Kolo in tek BP.
Nekaj manj kot 20 km teka je minilo (spet) hitro. Cilj in – konec. Ura je 13:30 (prišel sem zadnji od naših!) Tako lepo, da skoraj dolgočasno! Razen zadnjih 10 min, a to je druga zgodba….
Sledi tuš, pakiranje in odhod domov.
K družini, na nove treninge za nove zmage!
Še to …. v modi so spadrille in Avstrijci kadijo veliko manj, kot lani.
Spodbudno.«
PETER HARNOLD:
»Ob krasni družbi zelo dobra tekma in vzdušje.
Prvi preizkus moje pripravljenosti kljub majhni nezgodi (celotnih 2100m preplaval brez plav. očal), a vendar uspešen.
Mogoče drugo leto znova...«
LEON PALČAR:
»Prvi občutki so odlični! Narava, družba, idealno vreme,… za nameček smo bili presenetili še s 3. mestom v štafetah! Čestitke vsem članom, saj smo dali še več od sebe kot 100%!
Treba ponovit!«
BENJAMIN SKOK:
»Sam sem nastopil v štafeti kot tekač, skupaj s kolesarjem Leonom in plavalcem Tomažem,
vsi trije smo se odlično odrezali. Tomaž je v plavanju naredil dobro izhodišče, kar je
naš Leon na kolesu samo še izboljšal. Jaz sem pa odtekel 20 km s časom 1:12:33, kar je zadostovalo za odlično 3. mesto.
Nova izkušnja, ki jo bomo sigurno še ponovili!«
MATEJ PARADIŽ:
»Začelo se je že v petek z nastanitvijo v simpatičnih lesenih hiškah, ob lepo urejenem jezeru in v prekrasni družbi. Sledila je domača pašta party in nato pregled opreme, pri čemer sem bil šokiran, saj mi menjalnika na kolesu nista delala. S preprostim posegom sva s Petrom zadevo uredila in še bolj mi je postalo jasno, kako pomemben del je zadnja kontrola. Po zgodnjem bujenju je sledil zajtrk in odhod v menjalni prostor. Štart v gneči sem dobro prenesel, brez udarcev v glavo pa tudi ni šlo. Vožnja kolesa v prvem krogu je bila prava, saj sem večino vozil sam, v drugem krogu pa me je ujela skupina Avstrijcev, ki so nato diktirali tempo in se menjavali, kot bi bilo dovoljeno. Sam sem poskušal voziti po svoje, kar pa mi ni uspevalo. Na tek nisem prišel preveč utrujen, le noge so bile malo trde, vendar so po nekaj kilometrih stekle normalno. V cilj sem tako pritekel v približno istem ritmu, brez krčev in drugih težav. Za mano je prva daljša tekma, a že komaj čakam na naslednja izziva, polovični IRONMAN ST. POLTEN v Avstriji in nato še glavno tekmo sezone, IRONMAN ZURICH v Švici...«
BORUT LUNDER:
»Lepo organizirana tekma. Ambijent in vreme odlično.
Zelo zadovoljen z rezultatom, saj sem bil prvi iz drugega štarta.
Zahvala tudi Petru za spodbudo in navijanje ob progi!«
Č e s t i t k e !
Lep pozdrav
torek, 12. maj 2009
sobota, 09. maj 2009
Napoved vikenda ...
Štartna lista 1/2 IRON TRIATHLON GRAZ - AUSTRIA
Imamo tudi štafeto ....
Štartna lista štafet 1/2 IRON TRIATHLON GRAZ - AUSTRIA
Štartna lista Sprint triatlona Ptuj
ŠD 3ŠPORT bodo zastopali v istih barvah, torej, v novih klubskih dresih!
Vsem udeležencem želim veliko užitkov in zabave. SREČNO!
Lep pozdrav!
ponedeljek, 04. maj 2009
"Strnjena obnova"
Lunder Borut 12 1:06:21
Palčar Leon 14 1:08:49
Skok Benjamin 16 1:10:13
Zupančič Patrik 33 1:17:09
Reščič Igor 43 1:24:46
http://risultati.fitri.it/Individuale.asp?Anno=2009&fcodice=000037&Ss=M&ClAgo=E
Čestitke obema!
Čestitke vsem trem na črko P :)
Le tako naprej ....
Leni















