Nekaj časa je že minilo od tekme, ki so se je člani ŠD 3ŠPORTa udeležili, pa vseeno napišemo nekaj kratkih besed.
22.11. se je še zadnjič v letu 2009 na resni tekmovalni preizkušnji v Palmanovi med 2400 (med katerimi tudi 600 Slovencev) tekmovalci pomerilo tudi 13 članov našega društva, z upanjem da bi vsi popravili svoje letošnje čase oz. mogoče tudi svoje osebne rekorde. Kljub temu da vreme ni bilo najlepše se je večini izšlo po napovedih. Večinsko so vsi popravili svoje rezultate in bili z doseženim zelo zadovoljni. Sedaj bodo treninge opravljali še z večjim veseljem in zavzetostjo. Dva člana pa sta se po končani tekaški prireditvi do Kopra zapeljala kar s kolesi.
Poročilo Petra: http://peter3athlet.blogspot.com/
Rezultati teka v Palmanovi
V soboto 5.12. pa bodo naši člani prisotni tudi na Štanjelskem teku, ki bo namenjen druženju in preživljanju lepe sobote v prijetni družbi.
LP
ponedeljek, 30. november 2009
nedelja, 01. november 2009
14. LJUBLJANSKI MARATON
Tokrat smo se udeležili tekaškega praznika v zelo velikem številu. Bili smo lepa velika druščina. Tekmovali smo v vseh treh razdaljah, in sicer:
- na 9,2km so se preizkusili:
Irena R., Denis P., Mitja V., Petra S., Breda S., Viktorija V., Isabel P. in Edvard L.
- na 21km so se preizkusili:
Peter H., Peter V., Roman M., Benjamin S., Jernej K., Darko S., Marko M., Danijel V., Jan T., Janko J., Valter V., Branko P., Boris P., Borut L., Uros L., Dejan Š., Evgen V., Leni F.
- na 42km pa: Sebastjan Ž., Igor R., Diana, Miran O.
Irena R., Denis P., Mitja V., Petra S., Breda S., Viktorija V., Isabel P. in Edvard L.
- na 21km so se preizkusili:
Peter H., Peter V., Roman M., Benjamin S., Jernej K., Darko S., Marko M., Danijel V., Jan T., Janko J., Valter V., Branko P., Boris P., Borut L., Uros L., Dejan Š., Evgen V., Leni F.
- na 42km pa: Sebastjan Ž., Igor R., Diana, Miran O.
Kar nekaj udeleženk in udeležencev je prvič obiskalo Ljubljanski maraton in menim, da nihče ni obžaloval športnega dogodka. Čestitke seveda gredo prav VSEM, saj so vsi prestopili ciljno črto z nasmeškom (no, skoraj vsi ;)). Posebne pohvale prejmejo naše punce, ki so pridno in korajžno odtekle 9,2km! Po zaključenem maratonu smo se odpravili v prijetno Pizzerijo in špageterijo La Piazza, kjer smo si privoščili nekaj okusnih hidratnih obrokov. Lepo je bilo klepetati in se smejati vtako veliki športni druščini ... čim prej bo potrebno ponoviti! Priložnosti bo še veliko. V kratkem: Martinov tek, Palmanova, ....
Mnenja nekaterih udeležencev:
LENI F.: http://lenitriathlet.blogspot.com/
PETER H.: http://peter3athlet.blogspot.com/
IGOR R.:
Kakor koli razmišljamo je maraton 42 km kar resna preizkušnja za vsakega in to predvsem v psihološkem smislu kajti tu morata sodelovati glava in telo. Prvič sem ga odtekel v počasnejšem
ritmu kot ga običajno pretečem, ker sem spremljal kolegico Diano ki ga je odtekla prvič. Prvič nisem imel prav nobene krize zelo dober je občutek ko imaš pri 40 km še vedno dovolj energije moči in volje da lahko pospešiš, vendar nisem ker sva prišla skupaj v cilj. Ponavadi sem bil na vseh maratonih kar iztrošen. Počutje je bilo fino vreme tudi. Zame je bilo pomembno to da sem zadržal počasnejši ritem katerega moram imeti ko bom tekel razdalje daljše od maratona. Če bo vse ok pred novim letom. Vidimo se na naslednji tekmi saj je prav lepo da nas je bilo kar lepo število prisotnih. Aja, sem pozabil, na LM sem tekel z nogavicami CEP - dober občutek!
JANKO J.:
Moji občutki, ko sem prišel na konec sem šele videl kaj pomeni teči na 21 km. Kaj na j rečem sem bil vesel, da sem prišel do konca po drugi strani pa sem komaj hodil in se spravil v avto in šel kar domov. Ja krizo sem imel nekje na polovice, ko sem se spraševal kaj mi je treba tega, ko pa me je prehitela starejša gospa, sem si pač rekel, če zmore ona, bom tudi jaz! Žal mi je, da nisem prišel v gostilno na druženje ampak sem bil res uničen.
DARKO S.:
Razen začetne gneče in morda nekoliko prehitrih nekaj prvih km je potekalo vse po planu, kot tudi končni rezultat 1ura35min je bil pričakovan rezultat glede na količino treninga. Pa hvala naši navijačici – mislim, da je bila Petra za bučno navijanje v finišu tekme. Se vidimo v Palmanovi!
SEBASTIJAN Ž.:
Podaljšano poletje, topla in sončna jesen so vzroki, ki so odigrali v skrajnost tekaško prireditev kot je za nami 14. Ljubljanski maraton. Za ta letni čas sončno in z visokimi temperaturami obdano Ljubljano je oddrvela tekma z množico tekačev in obiskovalcev, kot v plamenih je špricala bojevita energija, zaužilo se je ogromno pijače in prelilo ogromno potu. Morem reči, da sem na nek način zbiralec maratonov, v Ljubljani sodelujem že 5. leto in to mi je bila že 4. preizkušnja na 42km. Priznati morem, da sem v letošnji tekaški sezoni občutil neko odmaknjenost od številnih zanimivih tekem zaradi okrevanja od tekaških poškodb. Nastopil sem na olimpijskem triatlonu v Velenju, veliko sem vlagal v daljše plavalne treninge, minimiziral sem tek…V vsem tem se mi je
porajala jesenska tradicija nastopiti in osvojiti v Ljubljani 42 tekaških kilometrov. S koncem septembra sem se osredotočil na daljše tekaške priprave, izključno za nastop na maratonu. Tekel sem skorajda tri urne neprekinjene treninge po naši obalni črti - vse do Portoroža pa nazaj domov v Semedelo. V vsem tem sem si kot cilj nastavil preteči v ciljno ravnino in preiti čez ciljno črto, ki označuje 42 km. Počil je strel, baloni so razcveteli nebo in Ljubljana se je pognala v dir. Prvih 17km sem tekel z prijateljem Boštjanom iz Velenja, omeniti morem da je to prijatelj iz mojega zelo zgodnjega "hard rocka", ki se je v letošnjem novim letom začel ukvarjat z tekom in nastopa že na številnih 21-tkah - "pohvale :-)))". Boštjan je nato poostril in zadržal vse moči in mi zbežal proti svoji 21-tki, čakal me je se eden enak krog v enakem ritmu korakov sem pot nadaljeval, z kar nekaj pijače in dobrot na postojankah sem premagoval občutke krize od 26-ega do 31-ga km, kjer so se mi na nek način odprli občutki slave in tekaški korak z bučnim navijanjem obiskovalcev. Stekel sem skozi neskončno dolgo Dunajsko cesto v ciljno atmosfero "...Still loving you Ljubljana..." in čas se je po 42 pretečenih km zaustavil na 3h 52min pa 5s. Zadovoljen sem, da še vedno zmorem in v srce sem pospravil še en maraton.
EDVARD L.:
Občutki super, drugo leto grem na 21 km...
Bo pa treba priti čim bližje startni črti ker sicer prve 2-3 km sploh ne tečeš na polno taka gužva je...
UROŠ L.:
Ja kaj naj napišem ...da sem ful vesel rezultata da ste fajn družba vsi po vrsti in da mi je samo žal da sem tako daleč od vas da se ne moremo videti vsak dan ... Bom pa delal sedaj več na tem, samo da vidim kako bo v službi .... Seveda bi pa rad že v palmanovi rezultat izboljšal ampak to je že zgodba zase ...
Še 1x hvala za vse in upam da se kmalu kaj vidimo ...mogoče že na kolesarskem treningu ...
Lep vikend želim ...
BORUT L.:
Zelo lepo in po moje najbolje organiziran tek pri nas, na teku sem užival čeprav me je proti koncu pobiralo in sem se moral kar truditi da mi tempo ni preveč padel. Še lepše kot tek pa je bilo druženje po teku s ŠD 3ŠPORT-ovci in se že veselim naslednjih tekem na katere bomo odšli skupaj.
LP Borut
BENJAMIN S.:
Ja, največji slovenski tekaški praznik je za nami, število udeležencev rekordno, veliko klubskih kolegov, prelepa nedelja, fajn počutje, adrenalin na višku...vse je kazalo na enkratno predstavo...
Ni skrivnost, da je bil moj cilj podreti svoj osebni rekord, 1:17:52 postavljen lani v Ljubljani, za to bi zadostoval tempo cca. 3.40 po km, na kar sem bil tudi pripravljen, saj sem zadnje čase dal
velik poudarek na tekaške treninge. Vse predhodne tekme so kazale na dobro pripravljenost, pa še proga je bila letos spremenjena, bolj ravninska, tako da je bilo zelo realno da mi to uspe...
No, pok pištole in začelo se je...začel sem čisto v ospredju, skupaj s Petrom, mogoče malce prehitro, pa vendar v okviru plana, ampak moram priznat da mi ni šlo najbolje, pulz je bil takoj malo višji kot ponavadi in že nekje po petem kilometru sem ugotovil, da ne bo lahko, saj mi ta spremenjena proga ne odgovarja - je kar nekaj klančkov v tem prvem delu in zdelo se mi je tudi, da malce piha v prsa. Pa vendar sem dajal vse od sebe, nadaljeval do desetega kilometra, tam pa vmesni čas ni kazal najbolje, bil sem cca. 40 sek prepočasen od zastavljenega, vedel sem da bo težko, ampak, ker je drugi del proge lažji, sem se še vedno tolažil in na vso moč pritiskal. Zapustil sem svojo skupino, držal tempo, ki pa je sedaj malce padel, pa vendar je bilo počutje ok, pulz tudi in nadaljeval sem do konca v tem stilu
po Dunajski cesti proti cilju, med številnimi navijači, ki se jim moram res zahvalit, še najbolj klubskim kolegicam in kolegom, ki so tako navijali in fotografirali. To mi je bilo v veliko oporo prav v teh zadnjih kilometrih, ko sem dajal od sebe še zadnje atome moči in drvel v cilj...no ura se je na koncu ustavila na 1:18:39 bruto, neto malce manj, torej ni se mi pač izšlo, pač ni bil moj dan, mogoče tudi zaradi spremenjene proge, saj mi ni ravno ležala. Pripombe so bile tudi na to, da je malce daljša... pa vendar sem bil zelo zadovoljen, absolutno 31. mesto in 7. v kategoriji ni kar tako, še posebej, ker je bila udeležba tako številčna. Bo pa nedvomno treba še veliko truda in treningov, za kako vidnejšo uvrstitev, ma mi se ne damo in gremo naprej, prvi popravni rok 22.11. v Palmanovi..se že veselim, he heee
Kar se tiče CEP-k, pa takole:
Imam jih par tednov in jih uporabljam redno po vseh treningih in tekmah za regeneracijo, mislim da zelo blagodejno učinkujejo na mišice, ne čutim takih bolečin in noge so zelo lahkotne ... Sem jih pa v Ljubljani prvič uporabljal tudi na sami tekmi, kar se je
izkazalo za učinkovito, mislim, da je bil korak lažji in nisem občutil nikakršnih bolečin ali krčev, tako, da jih nameravam tudi v prihodnje redno uporabljati... jih pa toplo priporočam vsakomur, predvsem za regeneracijo, kajti prav to je namen CEP nogavic!!!
VIKTORIJA V.:
LM sem se udeležila prvič, vsekakor pa ne zadnjič. Zadeva, ki jo moraš doživeti - ogromno tekačev, zrak prežet z adrenalinom, ob progi navijači - vsaj za večino si upam trditi, da jih ne žene tekmovalnost, razen morda s samim seboj, temveč druženje tisočerih ki radi tečejo in v tem tudi uživajo.
LP Viktorija
ISABEL P.:
Ljubljanskega maratona sem se udeležila drugič in bila sem zelo presenečena nad rezultatom, saj sem izboljšala lansko devetdeseto mesto na osemintrideseto v svoji kategoriji. Občutki med tekom so bili odlični, saj nisem čutila nobene bolečine, energije in motivacije pa je bilo dovolj. Imela sem tudi navijače, ki sem jih pripeljala z obale. Misel na njih, mi je pomagala, da sem se še bolj potrudila. 10 kilometrov, je minilo zelo hitro, saj je bilo v taki množici lažje tečt, kakor na treningu. Manjšo napako sem storila takoj po startu, saj nisem prav stisnila na Garmina in si tako nisem mogla vodit točne evidence. Z organizacijo sem bila zadovoljna in mislim, da se bom maratona naslednje leto ponovno udeležila.
BREDA S.:
V nedeljo 25.10. sem se udeležila rekreacijskega teka na 14. Ljubljanskem maratonu. Proga je bila dolga 9,2 km, kar se mi ni zdela dolga razdalja, tako da sem se na tekmo podala z dobrim občutkom. Vreme je bilo za tek idealno. Na startu se je nabrala neverjetna množica ljudi in mislim, da se nisem še nikoli znašla med tolikimi ljudmi, vsemi dobre volje in z nasmeški na obrazih. Ko so se oglasili prvi zvoki skupine The stroj, so noge kar poskočile in v pričakovanju na pok je adrenalin naraščal. Na začetku teka ni šlo nikamor, množica se je pomikala počasi, zato sem se pomaknila na rob in začela prehitevati. Po kakih 2 km se je množica razredčila in sem začela bolj sproščeno teči in uživati v teku. Ura mi je zatajila, tako da sploh nisem vedela s kakšno hitrostjo tečem, zato sem se odločila, da grem po občutku in da se ne obremenjujem s časom. Trasa je bila res lepa, nobenih hujših klancev ni bilo. Hvaležna sem bila navijačem, ki so ob progi navijali in vzpodbujali. Zadnji kilometer sem čutila, da imam še energije, zato sem malo povečala hitrost in v cilj prišla v času 0:48:08. Občutek v cilju je bil enkraten in zadovoljna sem bila, da sem v cilj pritekla brez bolečin in z nasmeškom na obrazu.
Mnenja nekaterih udeležencev:
LENI F.: http://lenitriathlet.blogspot.com/
PETER H.: http://peter3athlet.blogspot.com/
IGOR R.:
Kakor koli razmišljamo je maraton 42 km kar resna preizkušnja za vsakega in to predvsem v psihološkem smislu kajti tu morata sodelovati glava in telo. Prvič sem ga odtekel v počasnejšem
ritmu kot ga običajno pretečem, ker sem spremljal kolegico Diano ki ga je odtekla prvič. Prvič nisem imel prav nobene krize zelo dober je občutek ko imaš pri 40 km še vedno dovolj energije moči in volje da lahko pospešiš, vendar nisem ker sva prišla skupaj v cilj. Ponavadi sem bil na vseh maratonih kar iztrošen. Počutje je bilo fino vreme tudi. Zame je bilo pomembno to da sem zadržal počasnejši ritem katerega moram imeti ko bom tekel razdalje daljše od maratona. Če bo vse ok pred novim letom. Vidimo se na naslednji tekmi saj je prav lepo da nas je bilo kar lepo število prisotnih. Aja, sem pozabil, na LM sem tekel z nogavicami CEP - dober občutek!JANKO J.:
Moji občutki, ko sem prišel na konec sem šele videl kaj pomeni teči na 21 km. Kaj na j rečem sem bil vesel, da sem prišel do konca po drugi strani pa sem komaj hodil in se spravil v avto in šel kar domov. Ja krizo sem imel nekje na polovice, ko sem se spraševal kaj mi je treba tega, ko pa me je prehitela starejša gospa, sem si pač rekel, če zmore ona, bom tudi jaz! Žal mi je, da nisem prišel v gostilno na druženje ampak sem bil res uničen.
DARKO S.:
Razen začetne gneče in morda nekoliko prehitrih nekaj prvih km je potekalo vse po planu, kot tudi končni rezultat 1ura35min je bil pričakovan rezultat glede na količino treninga. Pa hvala naši navijačici – mislim, da je bila Petra za bučno navijanje v finišu tekme. Se vidimo v Palmanovi!
SEBASTIJAN Ž.:
Podaljšano poletje, topla in sončna jesen so vzroki, ki so odigrali v skrajnost tekaško prireditev kot je za nami 14. Ljubljanski maraton. Za ta letni čas sončno in z visokimi temperaturami obdano Ljubljano je oddrvela tekma z množico tekačev in obiskovalcev, kot v plamenih je špricala bojevita energija, zaužilo se je ogromno pijače in prelilo ogromno potu. Morem reči, da sem na nek način zbiralec maratonov, v Ljubljani sodelujem že 5. leto in to mi je bila že 4. preizkušnja na 42km. Priznati morem, da sem v letošnji tekaški sezoni občutil neko odmaknjenost od številnih zanimivih tekem zaradi okrevanja od tekaških poškodb. Nastopil sem na olimpijskem triatlonu v Velenju, veliko sem vlagal v daljše plavalne treninge, minimiziral sem tek…V vsem tem se mi je
porajala jesenska tradicija nastopiti in osvojiti v Ljubljani 42 tekaških kilometrov. S koncem septembra sem se osredotočil na daljše tekaške priprave, izključno za nastop na maratonu. Tekel sem skorajda tri urne neprekinjene treninge po naši obalni črti - vse do Portoroža pa nazaj domov v Semedelo. V vsem tem sem si kot cilj nastavil preteči v ciljno ravnino in preiti čez ciljno črto, ki označuje 42 km. Počil je strel, baloni so razcveteli nebo in Ljubljana se je pognala v dir. Prvih 17km sem tekel z prijateljem Boštjanom iz Velenja, omeniti morem da je to prijatelj iz mojega zelo zgodnjega "hard rocka", ki se je v letošnjem novim letom začel ukvarjat z tekom in nastopa že na številnih 21-tkah - "pohvale :-)))". Boštjan je nato poostril in zadržal vse moči in mi zbežal proti svoji 21-tki, čakal me je se eden enak krog v enakem ritmu korakov sem pot nadaljeval, z kar nekaj pijače in dobrot na postojankah sem premagoval občutke krize od 26-ega do 31-ga km, kjer so se mi na nek način odprli občutki slave in tekaški korak z bučnim navijanjem obiskovalcev. Stekel sem skozi neskončno dolgo Dunajsko cesto v ciljno atmosfero "...Still loving you Ljubljana..." in čas se je po 42 pretečenih km zaustavil na 3h 52min pa 5s. Zadovoljen sem, da še vedno zmorem in v srce sem pospravil še en maraton.EDVARD L.:
Občutki super, drugo leto grem na 21 km...
Bo pa treba priti čim bližje startni črti ker sicer prve 2-3 km sploh ne tečeš na polno taka gužva je...
UROŠ L.:
Ja kaj naj napišem ...da sem ful vesel rezultata da ste fajn družba vsi po vrsti in da mi je samo žal da sem tako daleč od vas da se ne moremo videti vsak dan ... Bom pa delal sedaj več na tem, samo da vidim kako bo v službi .... Seveda bi pa rad že v palmanovi rezultat izboljšal ampak to je že zgodba zase ...
Še 1x hvala za vse in upam da se kmalu kaj vidimo ...mogoče že na kolesarskem treningu ...
Lep vikend želim ...
BORUT L.:
Zelo lepo in po moje najbolje organiziran tek pri nas, na teku sem užival čeprav me je proti koncu pobiralo in sem se moral kar truditi da mi tempo ni preveč padel. Še lepše kot tek pa je bilo druženje po teku s ŠD 3ŠPORT-ovci in se že veselim naslednjih tekem na katere bomo odšli skupaj.
LP Borut
BENJAMIN S.:
Ja, največji slovenski tekaški praznik je za nami, število udeležencev rekordno, veliko klubskih kolegov, prelepa nedelja, fajn počutje, adrenalin na višku...vse je kazalo na enkratno predstavo...
Ni skrivnost, da je bil moj cilj podreti svoj osebni rekord, 1:17:52 postavljen lani v Ljubljani, za to bi zadostoval tempo cca. 3.40 po km, na kar sem bil tudi pripravljen, saj sem zadnje čase dal
velik poudarek na tekaške treninge. Vse predhodne tekme so kazale na dobro pripravljenost, pa še proga je bila letos spremenjena, bolj ravninska, tako da je bilo zelo realno da mi to uspe...No, pok pištole in začelo se je...začel sem čisto v ospredju, skupaj s Petrom, mogoče malce prehitro, pa vendar v okviru plana, ampak moram priznat da mi ni šlo najbolje, pulz je bil takoj malo višji kot ponavadi in že nekje po petem kilometru sem ugotovil, da ne bo lahko, saj mi ta spremenjena proga ne odgovarja - je kar nekaj klančkov v tem prvem delu in zdelo se mi je tudi, da malce piha v prsa. Pa vendar sem dajal vse od sebe, nadaljeval do desetega kilometra, tam pa vmesni čas ni kazal najbolje, bil sem cca. 40 sek prepočasen od zastavljenega, vedel sem da bo težko, ampak, ker je drugi del proge lažji, sem se še vedno tolažil in na vso moč pritiskal. Zapustil sem svojo skupino, držal tempo, ki pa je sedaj malce padel, pa vendar je bilo počutje ok, pulz tudi in nadaljeval sem do konca v tem stilu
po Dunajski cesti proti cilju, med številnimi navijači, ki se jim moram res zahvalit, še najbolj klubskim kolegicam in kolegom, ki so tako navijali in fotografirali. To mi je bilo v veliko oporo prav v teh zadnjih kilometrih, ko sem dajal od sebe še zadnje atome moči in drvel v cilj...no ura se je na koncu ustavila na 1:18:39 bruto, neto malce manj, torej ni se mi pač izšlo, pač ni bil moj dan, mogoče tudi zaradi spremenjene proge, saj mi ni ravno ležala. Pripombe so bile tudi na to, da je malce daljša... pa vendar sem bil zelo zadovoljen, absolutno 31. mesto in 7. v kategoriji ni kar tako, še posebej, ker je bila udeležba tako številčna. Bo pa nedvomno treba še veliko truda in treningov, za kako vidnejšo uvrstitev, ma mi se ne damo in gremo naprej, prvi popravni rok 22.11. v Palmanovi..se že veselim, he heee
Kar se tiče CEP-k, pa takole:
Imam jih par tednov in jih uporabljam redno po vseh treningih in tekmah za regeneracijo, mislim da zelo blagodejno učinkujejo na mišice, ne čutim takih bolečin in noge so zelo lahkotne ... Sem jih pa v Ljubljani prvič uporabljal tudi na sami tekmi, kar se je
izkazalo za učinkovito, mislim, da je bil korak lažji in nisem občutil nikakršnih bolečin ali krčev, tako, da jih nameravam tudi v prihodnje redno uporabljati... jih pa toplo priporočam vsakomur, predvsem za regeneracijo, kajti prav to je namen CEP nogavic!!!
VIKTORIJA V.:
LM sem se udeležila prvič, vsekakor pa ne zadnjič. Zadeva, ki jo moraš doživeti - ogromno tekačev, zrak prežet z adrenalinom, ob progi navijači - vsaj za večino si upam trditi, da jih ne žene tekmovalnost, razen morda s samim seboj, temveč druženje tisočerih ki radi tečejo in v tem tudi uživajo.
LP Viktorija
ISABEL P.:
Ljubljanskega maratona sem se udeležila drugič in bila sem zelo presenečena nad rezultatom, saj sem izboljšala lansko devetdeseto mesto na osemintrideseto v svoji kategoriji. Občutki med tekom so bili odlični, saj nisem čutila nobene bolečine, energije in motivacije pa je bilo dovolj. Imela sem tudi navijače, ki sem jih pripeljala z obale. Misel na njih, mi je pomagala, da sem se še bolj potrudila. 10 kilometrov, je minilo zelo hitro, saj je bilo v taki množici lažje tečt, kakor na treningu. Manjšo napako sem storila takoj po startu, saj nisem prav stisnila na Garmina in si tako nisem mogla vodit točne evidence. Z organizacijo sem bila zadovoljna in mislim, da se bom maratona naslednje leto ponovno udeležila.
BREDA S.:
V nedeljo 25.10. sem se udeležila rekreacijskega teka na 14. Ljubljanskem maratonu. Proga je bila dolga 9,2 km, kar se mi ni zdela dolga razdalja, tako da sem se na tekmo podala z dobrim občutkom. Vreme je bilo za tek idealno. Na startu se je nabrala neverjetna množica ljudi in mislim, da se nisem še nikoli znašla med tolikimi ljudmi, vsemi dobre volje in z nasmeški na obrazih. Ko so se oglasili prvi zvoki skupine The stroj, so noge kar poskočile in v pričakovanju na pok je adrenalin naraščal. Na začetku teka ni šlo nikamor, množica se je pomikala počasi, zato sem se pomaknila na rob in začela prehitevati. Po kakih 2 km se je množica razredčila in sem začela bolj sproščeno teči in uživati v teku. Ura mi je zatajila, tako da sploh nisem vedela s kakšno hitrostjo tečem, zato sem se odločila, da grem po občutku in da se ne obremenjujem s časom. Trasa je bila res lepa, nobenih hujših klancev ni bilo. Hvaležna sem bila navijačem, ki so ob progi navijali in vzpodbujali. Zadnji kilometer sem čutila, da imam še energije, zato sem malo povečala hitrost in v cilj prišla v času 0:48:08. Občutek v cilju je bil enkraten in zadovoljna sem bila, da sem v cilj pritekla brez bolečin in z nasmeškom na obrazu.
sreda, 21. oktober 2009
ŠE 4 DNI DO LJUBLJANSKEGA MARATONA ...
KAR 30 ČLANOV ŠD 3ŠPORTA SE BO V NEDELJO PODILO PO LJUBLJANSKIH ULICAH ... NEKATERI SE BODO PREIZKUSILI NA 9,2KM, VEČINA NA 21KM IN NEKAJ KORENJAKOV CELO NA 42KM!
Vsem članom želim veliko užitka na teku in uspešno regeneracijo do nedelje!
Lep pozdrav
Leni
31.KRAŠKI M. MARATON (Nabrežina)
Maratona so se udeležili: Peter Harnold, Benjamin Skok, Igor Reščič in Boris Pečar.
Peterovo poročilo si lahko preberete tukaj.
Informacije o tekmovanju tukaj
Rezultati SLO
Rezultati absolutno
Odlično sta se odrezala Peter (1.mesto) in Beno (2.mesto), saj se je maraton štel za prvenstvo Primorske!
petek, 09. oktober 2009
TRIATLON KRK
Z rahlo zamudo a vseeno ...
V nedeljo 20. septembra smo se štirje člani (Borut, Edvard, Vinc, Leni) udeležili triatlona na Krku, kjer so se odvijale tri različne discipline, in sicer Državno prvenstvo Hrvaške v dvojnem olimpijskem triatlonu (3km plavanja - 80km kolesa - 20km teka), olimpijski triatlon ter štafete (1,5km plavanja - 40km - kolesa - 10km teka). Kljub tehnično zahtevni kolesarski progi sem se odločila za nastop na dvojnem olimpiku, saj se še nisem preizkusila v tako dolgi triatlonski disciplini. Borut Lunder je startal olimpik, kjer je ponovno blestel v svoji kategoriji. Danijel Vinčec in Edvard Lesnik sta se pa podala v štafeto. Edvard je plaval, Vinc pa je tekel. Kolesaril je Edvardov prijatelj. Fantje so se kar dobro odrezali in že napovedali udeležbo za prihodnje leto, a morda v drugačnem vrstnem redu (predvidevam, da je Vincu kolesarska proga pisana na kožo ;).
V nedeljo 20. septembra smo se štirje člani (Borut, Edvard, Vinc, Leni) udeležili triatlona na Krku, kjer so se odvijale tri različne discipline, in sicer Državno prvenstvo Hrvaške v dvojnem olimpijskem triatlonu (3km plavanja - 80km kolesa - 20km teka), olimpijski triatlon ter štafete (1,5km plavanja - 40km - kolesa - 10km teka). Kljub tehnično zahtevni kolesarski progi sem se odločila za nastop na dvojnem olimpiku, saj se še nisem preizkusila v tako dolgi triatlonski disciplini. Borut Lunder je startal olimpik, kjer je ponovno blestel v svoji kategoriji. Danijel Vinčec in Edvard Lesnik sta se pa podala v štafeto. Edvard je plaval, Vinc pa je tekel. Kolesaril je Edvardov prijatelj. Fantje so se kar dobro odrezali in že napovedali udeležbo za prihodnje leto, a morda v drugačnem vrstnem redu (predvidevam, da je Vincu kolesarska proga pisana na kožo ;).
Borut Lunder - 9. mesto absolutno, 1. mesto v kategoriji V1
Leni Fafangel - 2. mesto absloutno, 2.mesto v kategoriji S1
Danijel Vinčec, Edvard Lesnik - 6. mesto (štafete)
Poročilo o tekmovanju - Leni: tukaj
LP,
Leni
nedelja, 13. september 2009
VSE NAJBOLJŠE ŠD 3ŠPORT !
Pa je že leto na okoli! Včeraj smo veselo praznovali 1. rojstni dan kluba. V Vanganelu se nas je zbralo 60 članov (od 90-ih). S praznovanjem smo pričeli ob 16 uri ter vsi skupaj pripravili osnovne stvari za piknik. Ženske smo se bolj posvetile pripravi hrane, moški pa muziki in "ostalim" zadevam (nabijanje žoge na koš itd. ;). Glede na to, da smo imeli rezervirana tenis igrišča, smo se nekateri preizkusili tudi v tem športu. Odkrili smo, da se nekateri triatlonci kar usepšno znajdejo tudi s tenis žogico ... Pohvalno! Opravili smo skupinsko fotografijo, vendar na žalost do 20-e ure se nismo še vsi zbrali. Upamo pa, da bo prihodnje leto fotografija še številčnejša.
Ker je bil včeraj naš podpredsednik Peter kar "dobre volje" ;) in je prevzel govor večera, naj se še osebno zahvalim vsem članom za dobro voljo v klubu in nudenje pomoči, ko je le-ta potrebna. Lepo je, da držimo vsi skupaj in se iz dneva v dan širimo ter vlivamo tudi ostalim občanom voljo do ukvarjanja s športom. Z enoletnim delovanjem kluba sem zelo zadovoljna in upam, da bomo v prihodnje prepričali še veliko ljudi, da bodo šport doživljali kot rekreacijo oz. del vsakdanjika. Zahvaljujem se tudi vsem sponzorjem, ki so nam zaupali in pripomogli do uresničitve ideje. Vsem članom pa želim še naprej veliko življenjskih uspehov kot seveda tudi športnih. Hvala vsem!
Lep pozdrav
Leni
petek, 11. september 2009
INTERVJU - RADIO KOPER
V torek 02.09. so me povabili kot predsednico ŠD 3ŠPORT na jutranjo oddajo na RADIO KOPER. Spregovorila sem nekaj besed o društvu in članih ...
sreda, 02. september 2009
FAAKER SEE TRIATHLON
V soboto 29.09. smo se nekateri člani (Peter Harnold, Leni
Fafangel, Borut Lunder, Peter Vergles in Roman Makuc) udeležili Avstrijskega triatlona na Faakersee-ju. Ponovno sem prosila Romana za poročilo, saj se zelo rad razpiše :) Kot ponavadi tudi tokrat tekma v dežju ...
Romanovo poročilo:
Fafangel, Borut Lunder, Peter Vergles in Roman Makuc) udeležili Avstrijskega triatlona na Faakersee-ju. Ponovno sem prosila Romana za poročilo, saj se zelo rad razpiše :) Kot ponavadi tudi tokrat tekma v dežju ...Romanovo poročilo:
"Po dolgem sušnem avgustu (ni bilo ne dežja ne tekem) je nastopil Faaker See triatlon na olimpijski razdalji pri severnih sosedih. Do Faak am See prideš skozi Karavanški predor ali pa mimo Kranjske gore čez Korensko sedlo. V obeh primerih je Faak 10-15 min vožnje po prestopu meje. Skozi Karavanke te čaka plačilo tunela in avstrijske vinjete. Pa smo šli čez Korensko sedlo. Še nisem bil tam.
Takoj mi je bilo jasno, zakaj je pozimi tolikokrat zaprt prelaz. Ko
prilezeš z naše strani na vrh se spustiš čez v Avstrijo je pa še huje. Dobro, da smo imeli kolesa v prtljažniku in ne pod ritjo! Tam, kjer stojijo prometni znaki 18% ni šale. Niti navzgor, niti navzdol!
Vreme je bilo še vedno suho, čeprav je bila napoved drugačna. Še danes jo vem na pamet: "padavine brez izjem po celi Sloveniji, burja na primorskem, možnost toče...." Prej in potem sonce.
Faakersee je malo jezerce. Okoli je 10 km ceste po kateri se dirka in je v času tekme zaprta za promet. Kakšno naselje tu pa tam, večjih naselij ni. Jezero je urejeno in okolica tudi. Prireditveni prostor je velik, parkirišče je takoj zraven, na wc-jih je full papirja.....vse, kot mora biti. Dokler se ne greš prijavit. Pred mano je bil v vrsti nek Italijan in punca ni imela pojma o italijanščini. On pa ne o nemščini. Nobeden od njiju pa ni imel pojma o angleščini. Ne vem, kako so končali, ker so se dali na stran in sem rešil pred njimi. Z mimiko. Škoda, da se v svoji majhnosti nisem spomnil in
poskusil s slovenščino. Nenazadnje smo 10 min od Slovenije.
Drugače je osebje zelo ustrežljivo in seznanjeno s tem, zakaj so tam. Organizacija deluje dobro.
Tekma:
Startali smo v treh valovih med katerimi je bilo 6 ali 7 min razmika. Sam sem bil v tretjem. Ločili smo se po barvi plavalnih kapic. Ko sem gledal ležerni start nekaterih tekmovalcev prvega vala, sem se odločil za enako taktiko. Začeti počasi, potem pa kolikor gre.... Tik pred startom se je usula ploha, da smo bili mokri še pred vstopom v vodo.
Startal sem po planu ležerno in z dolgimi počasnimi zamahi. Ko sem čez čas pogledal iz vode, sem bil presenetljivo še vedno precej blizu vodečim. No, 1,5 km plavanja je dovolj dolgo, da se stvari postavijo na svoje mesto, da sem kmalu izgubil stik z vodečimi. Med plavanjem sem iskal "žrtve", ki sem se jim zalepil ob bok in tako plaval v njihovem valu. Drugo polovico sem pospeševal in prehiteval. Verjetno so se tipi zagnali prehitro in so proti koncu izgubljali sapo. V glavnem
plavanje je bilo en sam užitek. Tu se še ne gre naprezati, ker do konca tekme je skoraj še dve uri.
Po izhodu iz vode je bilo treba preteči dolgo pot skozi kamp do menjalnega prostora. Menjava OK.
Kolo: 40 km se vozi v štirih krogih okoli jezera. Cesta odlična kljub temu, da je bila mokra. Lahko si jo prevozil brez da bi se dotaknil zavor. Rahli vzponi niso delali prevelike selekcije. "Šlepanje" prepovedano in to mi je izredno všeč, ker se ne tvorijo izrazite skupine, kjer pojem tekmovalnosti izgubi pomen. Take skupine so polne "šleparjev", ki se vedno vozijo zadaj v zavetrju in potem na teku spočiti potegnejo. Tega tu ni.
V glavnem čim prej sem hotel dohiteti Petra V, prehiteti in narediti zalogo prednosti, da me bo čim težje dohitel na teku. To je bil plan, realnost pa......Petra sem prvič zagledal šele na polovici proge, čeprav sem gonil brez postanka. Katastrofa pa je bila, da sem porabil še dodatnih 10 km
(cel tretji krog), da sem ga dohitel in prehitel. Do konca kolesa je bil še en krog kolesa 10 km in ni bilo šans, da bi na tej razdalji naredil kakšno pametno zalogo časa za tek. A poskusil sem vseeno.
Ko sem peljal mimo njega sem pričel gnati "a la Cancelara". Nekaj časa ga nisem "čutil" za sabo in sem upal, da je odpadel. A groza. Kolo, ki se mi je približevalo po levi je bil moder Felt..... Dobro, dobro! Saj tudi Peter ne more tako hitro odpasti, sem si rekel in gonil dalje kot zmešan. Nizko v TT pozi na ves gas. Brez prestanka. Noge so se vrtele kot turbine. Ni me zanimalo, kaj bo na teku. Hotel sem samo čim hitreje in čim dlje od Petra. A tisti plavi Felt je bil vseskozi poleg na levi strani.......In kaj zdaj? Pričel me je loviti obup! Kaj naj zdaj? Trošil sem se preko mere in Peter je bil še vedno tu in proge je bilo vedno manj. A odgovor se je našel v glavi! V tem divjanju sem pričel tako neznansko uživati, da ne bi za nič na svetu "taktično" popustil. In sva gonila dalje. Kot živina. Kot turbini. Vseskozi po levi strani ceste. Trumoma sva prehitevala in zdelo se je, da
tekmujeva samo midva, ostali pa vozijo nedeljski izlet. Kot, da stojijo na mestu. Prelepo.....
Kolo sva zaključila skupaj in tako tudi pričela tek. Peter je stvari hitro postavil na mesto in se pričel počasi, potem pa vedno bolj oddaljevati. V nogah sem čutil moč in hitrost, a tudi krči niso bili daleč. Vseeno sem držal visoki tempo in bil bitko za končno uvrstitev. Potem pa me je 2 km pred ciljem tako usekal krč, da sem se moral ustaviti. Po raztegovanju je popustil in sem nadaljeval, a je ponovno usekal in spet sem stal ob progi in se raztegoval. Preklinjal sem "da ne mogu prostije" bi rekel Gibonni in opazoval, kako so že prehiteni tekli mimo......Po drugem ali tretjem raztegovanju je pomagalo in sem počasi nadaljeval, potem pa stopnjeval do cilja še tista dva km, kolikor je ostalo....
Lepa tekma. Še posebej zadnji krog kolesa. Pravi boj. Kaj boj, mesarsko klanje. Dober občutek je, ko se na tekmi zgoniš. Tudi če ne zmagaš. Mesto za prvega je samo eno, tekmuje nas veliko. Spet sem bil med zadnjimi od naših a nisem jaz tako slab, kolikor so drugi dobri....
Lunder ponovno tretji v kategoriji, Peter H. tudi, .......
Brigita, hvala za navijanje! Slišati tvoj mladostni glas je bil pravi balzam za ušesa in dušo. Pri domačinih so navijali bolj moški in to tako, kot bi jih živim odirali kožo.
Lepa tekma, ki si jo velja zapomniti za drugič. "
Takoj mi je bilo jasno, zakaj je pozimi tolikokrat zaprt prelaz. Ko
prilezeš z naše strani na vrh se spustiš čez v Avstrijo je pa še huje. Dobro, da smo imeli kolesa v prtljažniku in ne pod ritjo! Tam, kjer stojijo prometni znaki 18% ni šale. Niti navzgor, niti navzdol!Vreme je bilo še vedno suho, čeprav je bila napoved drugačna. Še danes jo vem na pamet: "padavine brez izjem po celi Sloveniji, burja na primorskem, možnost toče...." Prej in potem sonce.
Faakersee je malo jezerce. Okoli je 10 km ceste po kateri se dirka in je v času tekme zaprta za promet. Kakšno naselje tu pa tam, večjih naselij ni. Jezero je urejeno in okolica tudi. Prireditveni prostor je velik, parkirišče je takoj zraven, na wc-jih je full papirja.....vse, kot mora biti. Dokler se ne greš prijavit. Pred mano je bil v vrsti nek Italijan in punca ni imela pojma o italijanščini. On pa ne o nemščini. Nobeden od njiju pa ni imel pojma o angleščini. Ne vem, kako so končali, ker so se dali na stran in sem rešil pred njimi. Z mimiko. Škoda, da se v svoji majhnosti nisem spomnil in
poskusil s slovenščino. Nenazadnje smo 10 min od Slovenije.Drugače je osebje zelo ustrežljivo in seznanjeno s tem, zakaj so tam. Organizacija deluje dobro.
Tekma:
Startali smo v treh valovih med katerimi je bilo 6 ali 7 min razmika. Sam sem bil v tretjem. Ločili smo se po barvi plavalnih kapic. Ko sem gledal ležerni start nekaterih tekmovalcev prvega vala, sem se odločil za enako taktiko. Začeti počasi, potem pa kolikor gre.... Tik pred startom se je usula ploha, da smo bili mokri še pred vstopom v vodo.
Startal sem po planu ležerno in z dolgimi počasnimi zamahi. Ko sem čez čas pogledal iz vode, sem bil presenetljivo še vedno precej blizu vodečim. No, 1,5 km plavanja je dovolj dolgo, da se stvari postavijo na svoje mesto, da sem kmalu izgubil stik z vodečimi. Med plavanjem sem iskal "žrtve", ki sem se jim zalepil ob bok in tako plaval v njihovem valu. Drugo polovico sem pospeševal in prehiteval. Verjetno so se tipi zagnali prehitro in so proti koncu izgubljali sapo. V glavnem
plavanje je bilo en sam užitek. Tu se še ne gre naprezati, ker do konca tekme je skoraj še dve uri.Po izhodu iz vode je bilo treba preteči dolgo pot skozi kamp do menjalnega prostora. Menjava OK.
Kolo: 40 km se vozi v štirih krogih okoli jezera. Cesta odlična kljub temu, da je bila mokra. Lahko si jo prevozil brez da bi se dotaknil zavor. Rahli vzponi niso delali prevelike selekcije. "Šlepanje" prepovedano in to mi je izredno všeč, ker se ne tvorijo izrazite skupine, kjer pojem tekmovalnosti izgubi pomen. Take skupine so polne "šleparjev", ki se vedno vozijo zadaj v zavetrju in potem na teku spočiti potegnejo. Tega tu ni.
V glavnem čim prej sem hotel dohiteti Petra V, prehiteti in narediti zalogo prednosti, da me bo čim težje dohitel na teku. To je bil plan, realnost pa......Petra sem prvič zagledal šele na polovici proge, čeprav sem gonil brez postanka. Katastrofa pa je bila, da sem porabil še dodatnih 10 km
(cel tretji krog), da sem ga dohitel in prehitel. Do konca kolesa je bil še en krog kolesa 10 km in ni bilo šans, da bi na tej razdalji naredil kakšno pametno zalogo časa za tek. A poskusil sem vseeno.Ko sem peljal mimo njega sem pričel gnati "a la Cancelara". Nekaj časa ga nisem "čutil" za sabo in sem upal, da je odpadel. A groza. Kolo, ki se mi je približevalo po levi je bil moder Felt..... Dobro, dobro! Saj tudi Peter ne more tako hitro odpasti, sem si rekel in gonil dalje kot zmešan. Nizko v TT pozi na ves gas. Brez prestanka. Noge so se vrtele kot turbine. Ni me zanimalo, kaj bo na teku. Hotel sem samo čim hitreje in čim dlje od Petra. A tisti plavi Felt je bil vseskozi poleg na levi strani.......In kaj zdaj? Pričel me je loviti obup! Kaj naj zdaj? Trošil sem se preko mere in Peter je bil še vedno tu in proge je bilo vedno manj. A odgovor se je našel v glavi! V tem divjanju sem pričel tako neznansko uživati, da ne bi za nič na svetu "taktično" popustil. In sva gonila dalje. Kot živina. Kot turbini. Vseskozi po levi strani ceste. Trumoma sva prehitevala in zdelo se je, da
tekmujeva samo midva, ostali pa vozijo nedeljski izlet. Kot, da stojijo na mestu. Prelepo.....Kolo sva zaključila skupaj in tako tudi pričela tek. Peter je stvari hitro postavil na mesto in se pričel počasi, potem pa vedno bolj oddaljevati. V nogah sem čutil moč in hitrost, a tudi krči niso bili daleč. Vseeno sem držal visoki tempo in bil bitko za končno uvrstitev. Potem pa me je 2 km pred ciljem tako usekal krč, da sem se moral ustaviti. Po raztegovanju je popustil in sem nadaljeval, a je ponovno usekal in spet sem stal ob progi in se raztegoval. Preklinjal sem "da ne mogu prostije" bi rekel Gibonni in opazoval, kako so že prehiteni tekli mimo......Po drugem ali tretjem raztegovanju je pomagalo in sem počasi nadaljeval, potem pa stopnjeval do cilja še tista dva km, kolikor je ostalo....
Lepa tekma. Še posebej zadnji krog kolesa. Pravi boj. Kaj boj, mesarsko klanje. Dober občutek je, ko se na tekmi zgoniš. Tudi če ne zmagaš. Mesto za prvega je samo eno, tekmuje nas veliko. Spet sem bil med zadnjimi od naših a nisem jaz tako slab, kolikor so drugi dobri....
Lunder ponovno tretji v kategoriji, Peter H. tudi, .......
Brigita, hvala za navijanje! Slišati tvoj mladostni glas je bil pravi balzam za ušesa in dušo. Pri domačinih so navijali bolj moški in to tako, kot bi jih živim odirali kožo.
Lepa tekma, ki si jo velja zapomniti za drugič. "
Naj dodam še to, da sem bila primorana odstopiti po 5km teka, saj bodec ni popustil, čeprav sem se nekajkrat tudi ustavila. K odstopu je botrovalo tudi močno vnetje pokostnice...
petek, 28. avgust 2009
POWERMAN AVSTRIJA
ŠD 3ŠPORT-ovca Peter in Benjamin dobila nov naziv ... POWERMAN.
Petrovo poročilo si lahko preberete tukaj
Benjaminovo poročilo:
»V soboto sva se z Petrom odpravila na tekmo serije Powerman (15,6km teka - 82km kolesa -
7,6km teka) v Avstrijo in sicer v kraju Weyer. Tekma je bila naslednji dan (23.08) in je ena težjih v omenjeni seriji, saj je samo na kolesu treba premagat 1300m višincev v 82 kilometrih, kjer je povprečna naklonina tudi do 18%. A vseeno sva se kljub temu in hudi konkurenci oba odlično odrezala. Peter je zasedel 41. mesto, s časom 4:09:14, sam pa 72. mesto s časom 4:27:54. Zame je bila to prva tako dolga in zahtevna preizkušnja, zato mi je bil cilj uspešno prečkati ciljno črto.
7,6km teka) v Avstrijo in sicer v kraju Weyer. Tekma je bila naslednji dan (23.08) in je ena težjih v omenjeni seriji, saj je samo na kolesu treba premagat 1300m višincev v 82 kilometrih, kjer je povprečna naklonina tudi do 18%. A vseeno sva se kljub temu in hudi konkurenci oba odlično odrezala. Peter je zasedel 41. mesto, s časom 4:09:14, sam pa 72. mesto s časom 4:27:54. Zame je bila to prva tako dolga in zahtevna preizkušnja, zato mi je bil cilj uspešno prečkati ciljno črto. Torej že sama pot in prihod v mestece Weyer nas je zelo očarala, čudovita pokrajina, neokrnjena narava, hribi in smučišča okrog in okrog, v dolini reke in potočki...čudovito. Po prihodu sva se odločila da najprej narediva ogled kolesarske proge, ki naj bi bila sicer v dveh krogih, torej po 41 km. Vedela sva, da bo zahtevna in da so jo letos še malce podaljšali v »breg« ter jo tako še dodatno otežili. Vseeno sva bila zelo presenečena, najprej se je 5 km rahlo dvigala navzgor, potem pa vse bolj, vse težjii klanci, gor in gor, nikoli konca, noro... vse skupaj pa je otežil še dež, saj je začelo deževati kot iz škafa in spust na drugi strani bi bil v primeru takega vremena zelo nevaren, saj je cesta zelo ovinkasta in spolzka. Potem pa je le sledilo 20 km ravnine in rahlih vzponov, tako, da v tistem trenutku me je postalo strah in konec je bilo preračunavanja o skupnem času v katerem sem si želel tekmo izpeljati, želel in upal pa sem samo eno, priti v cilj.
Po ogledu je sledila nastanitev, imela sva srečo in dobila luksuzen apartma, lahko mu rečem kar vila, to nama je malce vzdignilo glave. Sledil je počitek in upanje da poneha dež, da bi se uresničila vremenska napoved o soncu naslednji dan in tako je res proti jutru prenehalo deževati, cesta se je počasi sušila.... še zadnje priprave, pregled kolesa preden jih dava v menjalni prostor in ob 11.00 štart. Pognali smo se na prvi tek, ki je bil tudi v dveh krogih po 7.3 km, malce v breg,
potem spust, tekel sem po planu, cca. 4.00min/km, saj je bilo treba priti spočit na kolo. Kajti klanci na biciklu so moja najbolj šibka točka, tam sem izgubljal tudi največ mest, ker so me tekmovalci prehitevali, nekateri kot za šalo, saj je bila konkurenca res huda, po ravnini pa sem peljal dokaj vredu in celo nekaj nadoknadil..... pa še eden krog, ko sem prvič prečkal ciljno črto in se pognal v drugi krog mi je bilo kar slabo, ampak dal sem vse od sebe ter zaključil tudi tega, opravil menjavo in se pognal na drugi tek, ki sem ga lepo odtekel, spet v tempu 4.00 in prehitel kar nekaj tekmovalcev. Tek je nekako moja prednost in mi ne dela preveč težav...pa prečkanje cilne črte, med množico navijačev, stisk roke in medalja... veselje nepopisno...Torej lepa izkušnja, da organizaciji ne izgubljam besed, saj je bila zelo profesionalna, kot tudi prijaznost ljudi...skratka konec dober, vse dobro, nenazadnje pa sva s Petrom postala člana POWERMAN-ovcev ... jeeeeee ;) «
Čestitke in LP!
ponedeljek, 17. avgust 2009
1. ROJSTNI DAN ŠD 3ŠPORT-a
Le še nekaj dni nas loči od enoletnega delovanja kluba. V tem času se nas je zbralo kar 87 članov. Meseca septembra (datum še ni točno določen) bomo zato tudi organizirali piknik oz. zabavo za praznovanje rojstnega dne. Izbrali bomo takšno lokacijo, kjer se bomo lahko preizkusili še v ostalih športih kot so tenis, namizni tenis, odbojka, ... Seveda tudi pijače in jedače ne bo manjkalo! Ker se bliža konec tekmovalne sezone (velja za teklmovalce) in mislim, da smo dosegli kar nekaj uspešnih rezultatov (več v prihodnji temi) bo prijal tudi kozarček okusnega Refoška! ;)
četrtek, 13. avgust 2009
Sprint triatlon Kostrena
25.07.2009 je v Kostreni (blizu Reke) potekal sprint triatlon Kostrena. Tekme so se udeležili: Roman Makuc, Peter Vergles in Borut Lunder.
Ponovno ostajam brez besed, saj je naš Roman podal podrobno poročilo ... vredno branja!
Ponovno ostajam brez besed, saj je naš Roman podal podrobno poročilo ... vredno branja!
"Pred tekmo sem imel slutnjo, da bo zasedba na tekmi huda a dejansko stanje je preseglo vsa pričakovanja. Seme, Kovačič, Pleše, Cebin & Co iz Ribnice, pa vsi Hrvati in še en kup Italijanov iz ekipe Keyline je porušilo moja pričakovanja o »prisrčni vaški tekmi«. Peter je zagledal še Cigana-ja. Ko pa je mimo (v senco) prišel še Patrčević sem vedel, da bi bilo lepše tekmo gledati, kot pa
startati. Kraj dogajanja je Kostrena pri Reki, zaliv Žurkovo poleg zaliva Martinščica, kjer v ladjedelnici leži »Galeb«, Titova ladja miru, ki jo je letos na licitaciji kupila občina Rijeka z namenom, da jo reši propada. Znamenita zgodovinska zadeva, a o tem drugič. Menjalni prostor je stisnjen v plato ob zalivu in strma dovozna pot ter preglasno ozvočenje sta občutek utesnjenosti še povečala. Plavanje je bilo v dveh krogih z vmesnim tekom in skokom v vodo z metrskega pomola. Pred tekmo sem dvakrat skočil, da se naučim obdržati plavalna očala na mestu. Ne samo, da mi je očala odneslo. Tudi Polarjev pas, ki sem ga nosil pod dresom je odneslo do trebuha, tako da o kakšnem skoku na glavo med tekmo ni bilo več govora. Ogrevanje (bolj malo), briefing in start. Med plavanjem si lahko videl potapljače, ki so se držali vrvi, za katere so bile vezane boje okoli katerih smo plavali. Na izhodu iz vode sta dva moška pomagala s krepkim oprijemom in potiskom naprej, tako da sem se zašibal
po tepihu kot svetovni prvak. Ko sem pogledal nazaj v vodo pa sem zgrožen opazil, da sem močno v ozadju. Sledil je sprint po tepihu na famozni 1m pomol in gas na noge v vodo v drugi krog. Med letom sem še bolj zgrožen opazil, da je čisto zraven mojega doskočne točke neki tip »izronio« iz vode. Ma kako, če sem po pomolu tekel sam in pred menoj ni bilo nikogar! V vodo sem padel tik njega in sigurno je čutil moj udarni val. Izmenjala sva poglede, pol pa sem se raje spravil hitro stran izpod pomola, ker nisem hotel čakati še kakšnih padajočih tipov. Tri kroge kolesa sva začela skupaj z enim Italijanom in sva vseskozi lovila. V pasu me je stiskala prozka elastika številke, ki sem si jo neprestano spuščal a brez uspeha. Po tekmi sem opazil, da me dejansko stiskajo hlače, ki sem jih pretesno zvezal iz strahu, da mi bodo pobegnile pri skoku v vodo. Po odločitvi da skočim na noge, sem jih pozabil olajšat. Čeprav nas je bilo na kolesu v skupini z vsakim ulovljenim več, smo ostali na čelu
za vlečenje v glavnem samo trije. Na koncu se nas je nabrala kar številčna skupina, ki je prišla skupaj v menjavo za tek. Tudi midva s Petrom. V tek sem se pognal takoj za Petrom in za mene neznačilno zelo hitro. Tempo sem kar držal in jih nekaj prehitel. Peter se je pričel oddaljevati. Tekli smo po stezi 2,5 km ob morju, ki je vseskozi narekovala menjave ritma. Rahlo gor, rahlo dol, ostro levo pa desno, pa stopnice dol in potem še dol…..To mi nikakor ni ustrezalo in sem komaj čakal, da pridem do obrata, kjer smo se povzpeli na cesto, kjer smo prej kolesarili in odtekli še naslednjih 2,5 km do cilja. Po žgočem soncu sicer, a sem zaradi dolge in enakomerne ravninske proge vsaj ulovil svoj ritem. Proti koncu sem se približal tekmovalcu spredaj, ki sem ga nameraval prehiteti. Ta me je slišal (se je obrnil) in pojačal tempo. Na zadnjem delu, kjer se cesta strmo spusti v cilj sva oba tekla navzdol na vso moč kot zmešana. Jaz sem bil na robu razpada in ob prehodu ceste v senco sploh nisem razločil podlage. On nič manj, tako da je ohranil vodstvo in prišel v cilj 2 sekundi prej. V cilju stisk roke in to je to.V glavnem Patrčević je prišel v cilj šesti, Cigana »šele« 15-i in to pove veliko! Odlično je šel naš Lunder, ki je končal drugi v kategoriji. S Petrom sva bila v kategoriji
peti in šesti. Jaz sem bil absolutno 46-ti a s časom bi bil še vedno tretji pri ženskah (zaostal bi za Matejo Šimic in Moniko Oražem), kar še več pove, kakšni kalibri so prišli sem na tekmo. Pred našo tekmo je bil še »Dobrotvorni« triatlon štafet, kjer sta sodelovala tudi Ana Jelušić in Vladimir Miholjević. Slednji je tako raztural na biciklu, da je bil po prihodu v menjavo še doooolgo časa sam in je bilo videti, kot da je tekmoval sam. Njegovi (Liquigas) pa so se ravno takrat mučili z vzponom na Ventoux na Touru. Na koncu pašta za vse in dobro vzdušje. Dobra tekma. Razen preglasnega ozvočenja. Avgust je tekem dopust. Konec meseca pa na olimpik na Fakeersee pogledat, zakaj ima tako grdo ime."
startati. Kraj dogajanja je Kostrena pri Reki, zaliv Žurkovo poleg zaliva Martinščica, kjer v ladjedelnici leži »Galeb«, Titova ladja miru, ki jo je letos na licitaciji kupila občina Rijeka z namenom, da jo reši propada. Znamenita zgodovinska zadeva, a o tem drugič. Menjalni prostor je stisnjen v plato ob zalivu in strma dovozna pot ter preglasno ozvočenje sta občutek utesnjenosti še povečala. Plavanje je bilo v dveh krogih z vmesnim tekom in skokom v vodo z metrskega pomola. Pred tekmo sem dvakrat skočil, da se naučim obdržati plavalna očala na mestu. Ne samo, da mi je očala odneslo. Tudi Polarjev pas, ki sem ga nosil pod dresom je odneslo do trebuha, tako da o kakšnem skoku na glavo med tekmo ni bilo več govora. Ogrevanje (bolj malo), briefing in start. Med plavanjem si lahko videl potapljače, ki so se držali vrvi, za katere so bile vezane boje okoli katerih smo plavali. Na izhodu iz vode sta dva moška pomagala s krepkim oprijemom in potiskom naprej, tako da sem se zašibal
po tepihu kot svetovni prvak. Ko sem pogledal nazaj v vodo pa sem zgrožen opazil, da sem močno v ozadju. Sledil je sprint po tepihu na famozni 1m pomol in gas na noge v vodo v drugi krog. Med letom sem še bolj zgrožen opazil, da je čisto zraven mojega doskočne točke neki tip »izronio« iz vode. Ma kako, če sem po pomolu tekel sam in pred menoj ni bilo nikogar! V vodo sem padel tik njega in sigurno je čutil moj udarni val. Izmenjala sva poglede, pol pa sem se raje spravil hitro stran izpod pomola, ker nisem hotel čakati še kakšnih padajočih tipov. Tri kroge kolesa sva začela skupaj z enim Italijanom in sva vseskozi lovila. V pasu me je stiskala prozka elastika številke, ki sem si jo neprestano spuščal a brez uspeha. Po tekmi sem opazil, da me dejansko stiskajo hlače, ki sem jih pretesno zvezal iz strahu, da mi bodo pobegnile pri skoku v vodo. Po odločitvi da skočim na noge, sem jih pozabil olajšat. Čeprav nas je bilo na kolesu v skupini z vsakim ulovljenim več, smo ostali na čelu
za vlečenje v glavnem samo trije. Na koncu se nas je nabrala kar številčna skupina, ki je prišla skupaj v menjavo za tek. Tudi midva s Petrom. V tek sem se pognal takoj za Petrom in za mene neznačilno zelo hitro. Tempo sem kar držal in jih nekaj prehitel. Peter se je pričel oddaljevati. Tekli smo po stezi 2,5 km ob morju, ki je vseskozi narekovala menjave ritma. Rahlo gor, rahlo dol, ostro levo pa desno, pa stopnice dol in potem še dol…..To mi nikakor ni ustrezalo in sem komaj čakal, da pridem do obrata, kjer smo se povzpeli na cesto, kjer smo prej kolesarili in odtekli še naslednjih 2,5 km do cilja. Po žgočem soncu sicer, a sem zaradi dolge in enakomerne ravninske proge vsaj ulovil svoj ritem. Proti koncu sem se približal tekmovalcu spredaj, ki sem ga nameraval prehiteti. Ta me je slišal (se je obrnil) in pojačal tempo. Na zadnjem delu, kjer se cesta strmo spusti v cilj sva oba tekla navzdol na vso moč kot zmešana. Jaz sem bil na robu razpada in ob prehodu ceste v senco sploh nisem razločil podlage. On nič manj, tako da je ohranil vodstvo in prišel v cilj 2 sekundi prej. V cilju stisk roke in to je to.V glavnem Patrčević je prišel v cilj šesti, Cigana »šele« 15-i in to pove veliko! Odlično je šel naš Lunder, ki je končal drugi v kategoriji. S Petrom sva bila v kategoriji
peti in šesti. Jaz sem bil absolutno 46-ti a s časom bi bil še vedno tretji pri ženskah (zaostal bi za Matejo Šimic in Moniko Oražem), kar še več pove, kakšni kalibri so prišli sem na tekmo. Pred našo tekmo je bil še »Dobrotvorni« triatlon štafet, kjer sta sodelovala tudi Ana Jelušić in Vladimir Miholjević. Slednji je tako raztural na biciklu, da je bil po prihodu v menjavo še doooolgo časa sam in je bilo videti, kot da je tekmoval sam. Njegovi (Liquigas) pa so se ravno takrat mučili z vzponom na Ventoux na Touru. Na koncu pašta za vse in dobro vzdušje. Dobra tekma. Razen preglasnega ozvočenja. Avgust je tekem dopust. Konec meseca pa na olimpik na Fakeersee pogledat, zakaj ima tako grdo ime."Borut Lunder 26. mesto abs., 2. mesti v kategoriji V1
Peter Vergles 42. mesto abs., 5. mesto v kategoriji V1
Roman Makuc 46. mesto abs., 6. mesto v kategoriji V1
sreda, 22. julij 2009
IRONMAN ZURICH
Matej Paradiž in Miran Oblak uspešno prečkala ciljno črto ...
Njuna skupna zgodba:
"V nedeljo dne 12. 7. 2009 sva člana športnega društva ŠD 3ŠPORT Matej PARADIŽ in Miran OBLAK udeležila triatlona serije IRONMAN v Švici, kjer sva se spopadla s progo sestavljeno iz 3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in 42,192 km teka.
V Zurich smo se odpravili z avtodomom in se nastanili v kampu ob
jezeru, ki je od prizorišča oddaljen približno 1,5 km. Nastanitev je dobra, cene solidne, čeprav zaračunajo vsak centimeter kampa, rezervacije pa v času tekmovanja niso mogoče. V recepciji govorijo (ITA, ANG in NEM), delovno osebje pa seveda najbolj obvlada jezik naše bivše skupne države. Ker smo tja prišli v sredo zjutraj, je bilo v kampu še nekaj prostora, naslednja dva dni pa je bilo že zelo težko dobiti mesto.Kolesarsko progo smo si ogledali z avtodomom, tako da sva z Miranom spoznala klance in nevarne spuste, ki pa jih zaradi dežja žal
nisva preizkusila, kar sva sicer imela v planu. Zato pa sta progo v petek preizkusila moja punca Teja in Dejan, ki je šel z nami na dopust, saj se tudi on hitro navdušuje nad tovrstnimi preizkušnjami.Po opravljenih zadnjih treningih in pripravah sva v soboto popoldan oddala kolesa v menjalni prostor in jih pokrila z vrečami, ker vremenu res ni šlo zaupati. Napočil je čas za odhod na start. Vstala sva ob 04.00 uri, se najedla in počasi odšla v menjalni prostor, ki je za razliko od drugih triatlonov IRONMAN serije, v bistvu tak kot jih poznamo na naših tekmah. V menjalnem prostoru sva na kolesa namestila hrano, pijačo, napolnila gume in odpravila zadnje pomanjkljivosti.
V Zurich smo se odpravili z avtodomom in se nastanili v kampu ob
jezeru, ki je od prizorišča oddaljen približno 1,5 km. Nastanitev je dobra, cene solidne, čeprav zaračunajo vsak centimeter kampa, rezervacije pa v času tekmovanja niso mogoče. V recepciji govorijo (ITA, ANG in NEM), delovno osebje pa seveda najbolj obvlada jezik naše bivše skupne države. Ker smo tja prišli v sredo zjutraj, je bilo v kampu še nekaj prostora, naslednja dva dni pa je bilo že zelo težko dobiti mesto.Kolesarsko progo smo si ogledali z avtodomom, tako da sva z Miranom spoznala klance in nevarne spuste, ki pa jih zaradi dežja žal
nisva preizkusila, kar sva sicer imela v planu. Zato pa sta progo v petek preizkusila moja punca Teja in Dejan, ki je šel z nami na dopust, saj se tudi on hitro navdušuje nad tovrstnimi preizkušnjami.Po opravljenih zadnjih treningih in pripravah sva v soboto popoldan oddala kolesa v menjalni prostor in jih pokrila z vrečami, ker vremenu res ni šlo zaupati. Napočil je čas za odhod na start. Vstala sva ob 04.00 uri, se najedla in počasi odšla v menjalni prostor, ki je za razliko od drugih triatlonov IRONMAN serije, v bistvu tak kot jih poznamo na naših tekmah. V menjalnem prostoru sva na kolesa namestila hrano, pijačo, napolnila gume in odpravila zadnje pomanjkljivosti. Ob 07.00 uri, pet minut za profesionalnimi tekmovalci in tekmovalkami, je počil top. V vodo se je naenkrat zapodilo 2222 tekmovalcev. Z Miranom sva štartala z desne strani, kar se je pokazalo za zelo dobro, saj nisva imela večjih 
težav, brez »tunkanja« in udarcev pa tako in tako ne gre. Po 27. minutah sem priplaval do izhoda in se v počasnem teku podal čez otoček in nato mirno zaplaval v drugi krog, za katerega sem potreboval 31 minut, Miran pa je progo preplaval v eni uri in petih minutah. Tako sva bila oba v načrtovanem času že na kolesu.
težav, brez »tunkanja« in udarcev pa tako in tako ne gre. Po 27. minutah sem priplaval do izhoda in se v počasnem teku podal čez otoček in nato mirno zaplaval v drugi krog, za katerega sem potreboval 31 minut, Miran pa je progo preplaval v eni uri in petih minutah. Tako sva bila oba v načrtovanem času že na kolesu.V kolesarski krog dolg 90 km krog nas je vodila ravnina ob jezeru, dolga približno 30 km. Ker je vladalo popolno brezvetrje smo se ob spremstvu sodnikov in rahlega dežja peljali z visoko
hitrostjo proti prvemu klancu, ki pa ni bil prav težek. Sledil je spust in nato še dva daljša klanca, ki sta v drugem krogu predstavljala še težji zalogaj. Previdnost zaradi dežja ni bila odveč, k sreči pa je bil zadnji spust suh, tako da je letelo blizu 90 km/h. Sledilo je cca. 15 km ravnine ob jezeru in nato vzpon za gledalce na »HEART BREAK HILL« (100 višinskih metrov enem km), kjer je bilo navijanje noro in občutek božanski. Po spustu smo nato nadaljevali mimo znane švicarske tovarne čokolade »LINDT« v drugi krog, kjer pa nam je na ravnini pričel pihati močan veter v prsa in je hitrost padla na 32-36 km/h, za razliko od prvega kroga, kjer smo vozili s hitrostjo preko 40 km/h.. Proti koncu ravnine me je dohitela skupina 50-60 triatloncev, ki jih sodniki do začetka klanca niso mogli raztegniti, saj je vožnja v zavetrju prepovedana. Sam sem gnečo izkoristil tako, da sem pošteno odtočil, saj me je zaradi občasnega dežja in hladnega vremena kar malo zeblo in tako še bolj tiščalo na WC. Klance in spuste sem nato odvozil v istem ritmu, zaradi vetra pa je bil drugi krog pač počasnejši. Proga je
bila kar težka, saj sva morala premagati 1550 višinskih metrov vzponov. Sam sem jo prevozil v petih urah in treh minutah, Miran pa je potreboval dvajset minut več. Na tek sem prišel spočit in brez težav tekel v ritmu, ki sem ga planiral. Tekaški krog je bil dolg 10,5 km, proga pa je bila speljana ob jezeru in po mestnih ulicah, kjer je bilo veliko navijačev. Zaradi bučnega navijanja in zanimive proge je krog minil hitro. Teja in Dejan sta pridno navijala in naju oskrbovala s hrano. Proti 30 km sem že čutil utrujenost, tako da je tempo teka padel, Miran pa je nadaljeval v močnem ritmu in se mi počasi približeval. V meni se je po dobrih devetih urah nabralo že dosti hrane in gelov, tako da sem moral skočiti še na veliko potrebo. V solidnem ritmu sem se bližal oznaki 40,5 km in presrečen sem zavil proti cilju ter se ustavil pod tablo z izpisanim imenom in časom 9.51.14. Sledile so čestitke, medalja, finisher bisača, ter skok k Teji v objem, ki v takem trenutku pomeni še veliko več.
hitrostjo proti prvemu klancu, ki pa ni bil prav težek. Sledil je spust in nato še dva daljša klanca, ki sta v drugem krogu predstavljala še težji zalogaj. Previdnost zaradi dežja ni bila odveč, k sreči pa je bil zadnji spust suh, tako da je letelo blizu 90 km/h. Sledilo je cca. 15 km ravnine ob jezeru in nato vzpon za gledalce na »HEART BREAK HILL« (100 višinskih metrov enem km), kjer je bilo navijanje noro in občutek božanski. Po spustu smo nato nadaljevali mimo znane švicarske tovarne čokolade »LINDT« v drugi krog, kjer pa nam je na ravnini pričel pihati močan veter v prsa in je hitrost padla na 32-36 km/h, za razliko od prvega kroga, kjer smo vozili s hitrostjo preko 40 km/h.. Proti koncu ravnine me je dohitela skupina 50-60 triatloncev, ki jih sodniki do začetka klanca niso mogli raztegniti, saj je vožnja v zavetrju prepovedana. Sam sem gnečo izkoristil tako, da sem pošteno odtočil, saj me je zaradi občasnega dežja in hladnega vremena kar malo zeblo in tako še bolj tiščalo na WC. Klance in spuste sem nato odvozil v istem ritmu, zaradi vetra pa je bil drugi krog pač počasnejši. Proga je
bila kar težka, saj sva morala premagati 1550 višinskih metrov vzponov. Sam sem jo prevozil v petih urah in treh minutah, Miran pa je potreboval dvajset minut več. Na tek sem prišel spočit in brez težav tekel v ritmu, ki sem ga planiral. Tekaški krog je bil dolg 10,5 km, proga pa je bila speljana ob jezeru in po mestnih ulicah, kjer je bilo veliko navijačev. Zaradi bučnega navijanja in zanimive proge je krog minil hitro. Teja in Dejan sta pridno navijala in naju oskrbovala s hrano. Proti 30 km sem že čutil utrujenost, tako da je tempo teka padel, Miran pa je nadaljeval v močnem ritmu in se mi počasi približeval. V meni se je po dobrih devetih urah nabralo že dosti hrane in gelov, tako da sem moral skočiti še na veliko potrebo. V solidnem ritmu sem se bližal oznaki 40,5 km in presrečen sem zavil proti cilju ter se ustavil pod tablo z izpisanim imenom in časom 9.51.14. Sledile so čestitke, medalja, finisher bisača, ter skok k Teji v objem, ki v takem trenutku pomeni še veliko več. V cilju sem nato počakal še Mirana, ki je presrečen pritekel v cilj v času 10.14.57 in visoko dvignil majico s sliko svojih dveh sinov, Jerneja in Tadeja. Sledilo je okrepčilo in namakanje v toplem jaccuziju, ki je ob ponovnem dežju res prijalo. Po slabo prespani noči smo se naslednji dan odpravili domov, med potjo pa smo že kovali načrte za naslednje leto."
... sta povedala naša Ironman-aša ...
ponedeljek, 20. julij 2009
Predsednica in podpredsednik ŠD 3ŠPORTA na TRENING TEKMI
V soboto 18.07. sva se s Petrom udeležila sprint triatlona v Avstriji. Veliko skrbi je bilo zaradi vremena, saj je bila sobota deževno "obarvana". A vendar ... do 17 ure, ko je bil štart tekme, se je vse razkadilo in celo posijalo je sonce. Temperatura je bila idealna - 19°C, jezero Goesselsdorfersee pa 25°C.
Moje poročilo si lahko preberete tukaj
Petrovo poročilo pa tukaj
Leni
LEON na Dirki za zlato čipko!
Naš kolesar Leon Palčar je ponovno slavil zmago ... poglejmo kaj nam je napisal o 24km dolgi dirki z 14km vzpona ...
»Moji občutki ob prvi generalni zmagi so bili nepozabni! Po letečem štartu so fantje prtisnl, da nisem več vedel ali sem na cestni ali gorski dirki. Čez Zali Log smo 
tiščali okrog 55 km/h in pulz je bil takoj 180. V klanec smo se zakadili kot svinje na buče, Tehovnik in Gortnar sta ušla, za njima pa še Porenta. Z Mikličem in Zupanom smo lepo napredovali do prve ravnine pred vasjo Sorica, kjer nas je Porenta počakal in skupaj smo kmalu ujeli Tehovnika, malo naprej, v klancu pa še Gortnarja. Izmenjali smo si nekaj kratkih besed - Gortnarju je počila napera. Skupaj smo grizli v klanec, kot »ubrisani« in pulz se mi je umiril na okrog 170, tako da sem še imel rezerve. Nekaj sto metrov smo bili skupaj, nato pa sem 
s svojim tempom fantom sladko odpeljal. Nihče me ni več držal in začutil sem, da gre na vse ali nič – »do fula« sem si rekel! Čeprav sem se malo šparal … če bi slučajno preveč začeli dihat za našim lepim triatlonskim dresom! :) 4 km sem nato sam odpeljal in vsake toliko časa pogledal nazaj ali sem varen! Ko se je gap večal, sem malo popustil saj sem se že veselil prve sladke zmage! Nato pa oznaka »še en kilometer«, uf najtežji! Saj me je po zadnjem ovinku klanec malo prevaral, ampak sem vseeno vzdržal. Poravnalo se je, pol pa u ta velko šajbo pa šprint in zmagoslavni dvig rok!
tiščali okrog 55 km/h in pulz je bil takoj 180. V klanec smo se zakadili kot svinje na buče, Tehovnik in Gortnar sta ušla, za njima pa še Porenta. Z Mikličem in Zupanom smo lepo napredovali do prve ravnine pred vasjo Sorica, kjer nas je Porenta počakal in skupaj smo kmalu ujeli Tehovnika, malo naprej, v klancu pa še Gortnarja. Izmenjali smo si nekaj kratkih besed - Gortnarju je počila napera. Skupaj smo grizli v klanec, kot »ubrisani« in pulz se mi je umiril na okrog 170, tako da sem še imel rezerve. Nekaj sto metrov smo bili skupaj, nato pa sem 
s svojim tempom fantom sladko odpeljal. Nihče me ni več držal in začutil sem, da gre na vse ali nič – »do fula« sem si rekel! Čeprav sem se malo šparal … če bi slučajno preveč začeli dihat za našim lepim triatlonskim dresom! :) 4 km sem nato sam odpeljal in vsake toliko časa pogledal nazaj ali sem varen! Ko se je gap večal, sem malo popustil saj sem se že veselil prve sladke zmage! Nato pa oznaka »še en kilometer«, uf najtežji! Saj me je po zadnjem ovinku klanec malo prevaral, ampak sem vseeno vzdržal. Poravnalo se je, pol pa u ta velko šajbo pa šprint in zmagoslavni dvig rok!To je za naš klub - z najlepšimi dresi in najboljšimi člani!
Hvala še enkrat VSEM za podporo!
Hvala še enkrat VSEM za podporo!
Še bomo skup …«
Vaš GLISTA!
torek, 14. julij 2009
"Strnjena obnova"
Pa še nekaj besed o sebi ...
NIKOLI NI PREPOZNO .... Predvidevam, da je vprašanje vsakega bralca: zakaj nisem objavila novičke v zadnjih treh mesecih. Seveda sem vam dolžna pojasnilo.
Odgovor je preprost. Naj omenim slogan "Prezasedenost znižuje kakovost življenja." Da, vendar moramo ovrednotiti, čemu bomo v določenem trenutku dali prednost. Tako sprejemamo odločitve za katerimi moramo tudi stati. Zakaj v takšno globino? Povedati vam želim, da sem bila primorana v zadnjih mesecih sprejeti kar nekaj odločitev in s tem tudi veliko sprememb. Kot sem že omenila v predhodni objavi, sem pričetek sezone celotno opustila, saj mi zdravje ni bilo naklonjeno. Še sedaj stanje ni stabilno, zato se ne udeležujem tekmovanj. Zadnje besede še ni za doreči, a mislim, da bo plan za leto 2010 v veliki meri bolj verjeten in uresničljiv... beri dalje
Odgovor je preprost. Naj omenim slogan "Prezasedenost znižuje kakovost življenja." Da, vendar moramo ovrednotiti, čemu bomo v določenem trenutku dali prednost. Tako sprejemamo odločitve za katerimi moramo tudi stati. Zakaj v takšno globino? Povedati vam želim, da sem bila primorana v zadnjih mesecih sprejeti kar nekaj odločitev in s tem tudi veliko sprememb. Kot sem že omenila v predhodni objavi, sem pričetek sezone celotno opustila, saj mi zdravje ni bilo naklonjeno. Še sedaj stanje ni stabilno, zato se ne udeležujem tekmovanj. Zadnje besede še ni za doreči, a mislim, da bo plan za leto 2010 v veliki meri bolj verjeten in uresničljiv... beri daljeLep pozdrav
Leni
ponedeljek, 13. julij 2009
Dextro Energy Triathlon ITU World Championship Kitzbühel
Ta vikend se je naš vzdržljiv in močen tekmovalec Borut Lunder preizkusil na olimpijskem triatlonu v Kitzbuhel-u. Naj povem, da se Borut redno udeležuje tekmovanj in dosega pohvalne uspehe. Seveda, kaj smo lahko tudi tokrat drugega pričakovali kot zelo uspešen nastop in ponovno stopničke v svoji kategoriji??!
"Za vikend sem štartal na tekmi “Dextro Energy Triathlon ITU World Championship Series”. V kategoriji age group M40. V veselje mi je bilo tekmovati na tako lepo organizirani tekmi. Še bolj pa sem vesel, ker mi je uspelo doseči (vsaj zame) vrhunski rezultat, saj sem se v svoji kategoriji uvrstil na stopničke in to v izredno močni mednarodni konkurenci , in sicer s časom pod dvema urama, kar je preseglo moja pričakovanja."
REZULTATI (Navodilo: izberi Jedermann Olympische distanz, Age group: M 40)
petek, 10. julij 2009
IRONMAN CELOVEC
Peter Harnold in njegovi vtisi prvega zaključenega IRONMANA ...
"Končal sem svoj prvi IRONMAN in sem presrečen... S časom 9ur 20min sem zasedel absolutno 53. mesto od 2027-ih tekmovalcev. Tekma je bila zelo lepa pa tudi vreme je služilo. Kljub manjši krizi na teku je bilo veselje ob prečkanju ciljne črte nepopisno, ki je trajalo in trajalo ...
Tu bi se rad zahvalil vsem, ki ste navijali in me vzpodbujali, tako na sami tekmi, kot tudi doma v Sloveniji... Sedaj nekaj dni regeneracije, potem pa naprej. Izdelani so tudi že okvirni plani za IM 2010, ki pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost."
Lep pozdrav
IRON Peter ;)
Podrobno poročilo si lahko preberite tukaj!
REZULTATI
Iskrene čestitke!!! Verjamem, da je bila posebna življenjska izkušnja ... Bravo!
V nedeljo 12.07.2009 pa že pričakujemo novi zgodbi iz Ironmana v Švici, ki se ga bosta udeležila Miran Oblak in Matej Paradiž. Držimo pesti!
Lep pozdrav ...
Plavalni maraton Kanegra - Portorož
Petrovo poročilo o plavalnem maratonu ... 
"V četrtek, 25.06.2009 sem se odločil, da naredim še zadnji preizkus in trening pred IM (Ironmanom) v Celovcu. Tako sem se udeležil malo manj kot 5km dolgega plavalnega maratona, kjer sem od 59 plavalcev in 12 plavalk zasedel absolutno 2. mesto, v kategoriji pa zmago. Ker je bila voda bolj mrzla (21 C) in ker sem hotel simulirati plavanje na IM-u, sem plaval z neoprenom. Takoj po štartu sem potegnil in se izognil gneči. Potem pa sem celotno razdaljo preplaval v svojem (močnem) ritmu prav do cilja. To me
je presenetilo, saj se za ta rezultat nisem matral in sem med plavanjem zelo užival. Dobil sem tudi potrditev, da je plavalna forma visoka in upam, da bo zadostila za uspešen nastop na IM."
"V četrtek, 25.06.2009 sem se odločil, da naredim še zadnji preizkus in trening pred IM (Ironmanom) v Celovcu. Tako sem se udeležil malo manj kot 5km dolgega plavalnega maratona, kjer sem od 59 plavalcev in 12 plavalk zasedel absolutno 2. mesto, v kategoriji pa zmago. Ker je bila voda bolj mrzla (21 C) in ker sem hotel simulirati plavanje na IM-u, sem plaval z neoprenom. Takoj po štartu sem potegnil in se izognil gneči. Potem pa sem celotno razdaljo preplaval v svojem (močnem) ritmu prav do cilja. To me
je presenetilo, saj se za ta rezultat nisem matral in sem med plavanjem zelo užival. Dobil sem tudi potrditev, da je plavalna forma visoka in upam, da bo zadostila za uspešen nastop na IM."Iskrene čestitke podpredsedniku ŠD 3ŠPORTA Petru Harnoldu za zelo uspešno plavanje, saj je v močni plavalni konkurenci osvojil celo stopničke!
VZPON SNOVIK ČRNIVEC, KOLESARSKI MARATON ALPE
Naš član Patrik Zupanič se pridno udeležuje kolesarskih prireditev ... pa poglejmo kaj nam je napisal ...
"Letos sem se že drugo leto zapored udeležil vzpona z gorskimi kolesi iz Term Snovik do Črnivca.
Cilj je bil preseči lanskoletni rezultat, čeprav sem vedel, da bo to težka naloga. Takoj po štartu sem "prijel" vodilne tekmovalce in nekaj časa vozil celo na tretjem mestu. Ko smo prišli do prvega daljšega klanca, me je čisto odrezalo in kar nekaj tekmovalcev se je odpeljalo mimo. Za psiho ni bilo ravno prijetno, vendar sem uspel nekako ujeti svoj tempo. Ko smo iz asfaltne podlage prišli na makedam, sem napadel. Uspel sem pridobiti nekaj mest in nato v svojem tempu odpeljal do cilja. Razen na spustu (zadnji del trase) se nisem počutil suverenega, saj sem letos s cc kolesom opravil zelo malo treningov. Rezultat je bil zelo zadovoljiv. Za progo sem porabil 38min in 40 sek kar je za 46 sek hitreje kot lansko leto. Na koncu je to pomenilo absolutno 6. mesto in 3. mesto v kategoriji."Že naslednji dan ... Kolesarski maraton Alpe ...
"Le dan po gorsko-kolesarski preizkušnji na Črnivec sem se udeležil še najtežjega maratona v Sloveniji, imenovanega Maraton Alpe. Ker sem čutil utrujene noge še od prejšnjega dne, sem vedel, da bo 130 km in več kot 2000 višinskih metrov kar velik zalogaj. Štart maratona je bil v
Kamniku, kot prvi vzpon pa nas je čakalo Jezersko. Ker vzpon dobro poznam, sem se ga lotil previdno in brez večjih muk pribrcal do vrha. Sledil je moker spust po avstrijski strani do odcepa za Pavličevo sedlo. »Pavle«, kot so mu pravili kolesarji ob meni, je hudičevo strm klanec in zaradi te lastnosti je mojim nogam zadal kar pošten udarec. Vendar moram reči, da sem v svojem tempu kar lepo prigrizel do vrha. Sledilo je ustavljanje pri okrepčevalnici, kjer sem se napil in najedel, potem pa je sledil še bolj moker spust v Logarsko dolino. Po Logarski dolini je letelo kot strela in prav užival sem, ko smo v majhni skupini poganjali pedala, da je letelo krepko čez 40 km/h. Potem se je začelo. Pri odcepu za Gornji grad me je nenapovedano zagrabil krč v prednjo stegensko mišico. Ko sem jo za silo sprostil me je prbilo še v drugo….. in ni mi ostalo drugega kot da razjašem svojega Cannondala in sredi ceste naredim gimnastične vaje. Ko sem se ponovno spravil k sebi, sem nadaljeval sam v svojem tempu do vzpona na Črnivec. Po še nekaj hudih krčih sem se vlekel po klancu in samo čakal kdaj bo konec tega trpljenja. Na klanec sem vozil s prvo prestavo in s hitrostjo stare mame, ampak res ni šlo drugače. Po Črnivcu hvala Bogu sledi samo spust v Kamnik in prav oddahnil sem si, ko sem videl ciljno črto. Vseeno mi je uspelo doseči zastavljen čas petih ur. Vozil sem namreč 4 h 44 min 45 sek. "Čestitke!
torek, 07. julij 2009
POROČILA: SPRINT TRIATLON NOVIGRAD, OLIMPIK TRIATLON JARUN
Meseca junij in julij sta zapolnjena z rekreativnimi športnimi prireditvami in triatlon tekmovanji. Čalni se le teh pridno udeležujejo, tako, da je že težko slediti vsem aktualnostim. Vtisi udeležencev iz prireditev pa sledijo ...
SPRINT TRIATLON RIVARELA NOVIGRAD, 21. 06. 2009
Klubske barve je zastopalo kar 7 članov. Za nekatere celo prva triatlonska preizkušnja, vendar so vsi uspešno prekoračili cilj, nekateri celo pobrali medaljo! Naj omenim naše junake:
Peter Vergles
Roman Makuc
Petra Schumet
Aleksander Marinac
Matjaž Barut
Denis Paliska
Janko Jurjavčič
Romanovo poročilo (preberite, ne bo vam žal!! :)
"Po dolgem času spet ena prava vaška tekma! »Vaška« v pozitivnem pomenu. Na plavanju ni boj, ampak se plava okoli ribiške barke. Bonov za hrano ni. Vzameš kolikor hočeš in ne rabiš nobenemu razlagati, da si prišel z družino. Ne zmanjka. In točijo domače vino. Tako Istrsko. Nobenih barov in gelov. V glavnem po viharni soboti je nedelja obetala dobro. Klasično zjutraj prijave. Številke smo dobili take prave iz blaga. Že zašite na elastiko. Gor je pisalo »halfironman mljet«….moje nekdanje sanje. Takrat nisem bil zrel, da bi šel, sedaj ga pa ni več. Štangi v menjalnem prostoru sta bili malo prenizki in eni sosedi zraven so ugotavljali, da: »…non se pol neanche agancar la bici…..«. J….. ga. Znajdi se. To je triatlon. Pred startom sem bil nenormalno nervozen. Sprinte je potrebno iti na gas do daske in to mi nekako ne leži. Ampak potihoma sem si po vseh dolgih tekmah zaželel en sprint. Briefing pred tekmo je bil tik pred startom na rivi. Predrag je pokazal na ribiško barko kot obrat plavanja in povedal, da se kolesari do Fiorinov in nazaj. Kje so Fiorini? Ni važno, boš že videl. Ima kdo kakšno vprašanje? Ja. Po kateri strani se plava okoli barke? Barko pustiš na levi reče Predrag in kroži v levo z roko po zraku. Takrat me ena punca zraven vpraša, če moramo narediti okoli barke en krog? Ne moreš verjet……Štart plavanja je bil iz vode. Končno spet tekma v morju! Saj je res slano ampak je čisto in ob obali vidiš dno. Plavanje – čisti užitek. Menjava OK. Kolo sem začel v skupini treh in takoj v mestu smo zašli….Uni gasilec ob progi je bolj bledo mahal in prvi od nas treh je zavil napačno, midva pa za njim. Bom jaz videl Fiorine……Na srečo se je ta naša zgrešena cesta kmalu priklopila na pravo in smo nadaljevali normalno »po predpisih«. Na prvem klancu iz mesta sem potegnil in ostal sam ter tako odvozil celo kolo. Brez družbe. Pridobil sem še dve ali tri mesta. Druga menjava OK. Še tek. Ni lepšega, ko ti noge na tekaškem delu triatlona »zalaufajo« (in ni hujšega, ko ne). V glavnem je letelo! In to z užitkom! Še dva sem polovil, eden je mene, tako da sem pridobil še eno mesto. Cilj. Kaj bi pravil – čisti užitek! Potem tuširanje na plaži, pašta in posedanje do rezultatov. Moji so hoteli da gremo, a mi je nekaj govorilo da ne. Pa še Peter je rekel, da naj počakam na razglasitev po kategorijah, ker »uni pred nami niso bili tako stari«… In res: drugi v kategoriji! Prvi pa Peter. Neprecenljivo. Po tolikih treningih in letih sem bil na odru za zmagovalce! Še zdaj mi je lepo, ko pomislim. Za vedno mi bo žal, da nisem imel klubske majice. Je bila doma v pranju. Za Jarun! Na Rivareli so prvič okusili triatlon tudi naši člani Matjaž, Denis, David in Janko, katerim veljajo vse čestitke in ki so po tekmi strnili svoje občutke:
- bil sem omotičen, ko sem prišel iz vode
- z MTB se ne da voziti triatlona
- tek na koncu je najhujši
- na plavanju sem zašel…."
Zahvaljujem se Romanu za tako podrobno in zanimivo branje!
TRIATLON OLIMPIK JARUN, 27.06.2009
Triatlona sta se udeležila Peter Vergles in Roman Makuc, ki se sicer pripravljata za daljše distance, vendar sta se tokrat odločila za olimpijsko disciplino. Roman se je v imenu obeh kar razpisal ...
"Olimpik triatlon Jarun Zagreb 27.06.2009 ali let nad lokvanji.
Jarun v Zagrebu je jezero, ki so uredili za potrebe univerzijade 1987. V soboto 27.06.2009 so imeli naši južni sosedje tam državno prvenstvo v triatlonu na olimpijski distanci in s Petrom sva se odločila, da jih obiščeva. Pot, prihod v Zagreb, prijave in obiski WC jev pred tekmo - vse je potekalo po planu. Za razliko od drugih tekem sem pred tekmo nemesto testenin jedel kruh in marmelado. Kr tako, za probat. Objavili so, da je uporaba neoprena zaradi temperature jezera dovoljena. Super. 1500m se plava v dveh krogih. Po prvem sledi izhod iz vode in skok v vodo s splava v drugi krog. Kolo 40km je speljano v 6-ih krogih okoli Jaruna, tek 10km pa v 4-ih krogih. Nasploh idealno okolje za triatlon. Start iz vode. Peter je šel startat z desne strani, jaz sem izbral levo. Ker nisem bil dobro segret, sem pričel počasi, z dolgimi zavesljaji. Velik del plavalne proge se vidi pod seboj lokvanjeve liste in občutek je, kot bi letel nad njimi. Voda je mirna, brez valov in nasploh so plavalni pogoji dobri. Po prvem krogu je sledil izhod iz vode. Nisem vedel, kako naj skočim v vodo, da mi ne bi odneslo očala. Ker se do skoka v vodo še nisem odločil, kaj naj nardim, sem se kar vrgel "na glavo". Med letom sem še pokrčil eno nogo in padel v vodo kot kamen. Bedno, a očala so ostala na mestu. In potem še en let nad lokvanji. Na prvi menjavi sem naredil začetniško napako. Pozabil sem obleči številko, ker nisem pred menjavo v glavi ponovil zaporedja opravil. V prvi krog kolesa sem krenil silovito, brez rezerve. Zadaj se mi je obesil en tip, ki ni hotel naprej in sem se sprijaznil, da bom pač vozil solo. Sčasoma sem polovil še ene par "modrih" trakov tako, da se je končno formirala skupinica, kjer smo se izmenjevali v vodstvu. Drafting je bil dovoljen samo znotraj iste starostne skupine. Ločili smo se po barvi trakov na sedežni opori. S Petrom sva imela modro. Proga okoli jezera je ravninska z dolgimi zavoji, kjer ni potrebno zavirati a je asfalt poln razpok in še na polno ležečih policajev je potrebno paziti. Bilo je kar nekaj padcev in glede na to, da se hitrosti stalno gibljejo okoli 40km/h je potrebno biti previden. V četrtem krogu smo v skupini 6-ih "modrih" kolesarjev končno polovili še našo zadnjo žrtev - Petra, ki je vozil popolnoma sam tako, da je bila izničena njegova prednost 2 min s plavalnega dela. V tek sva krenila skupaj. Kljub strahu so noge na teku stekle. Letelo je kot vrag. Peter je sicer odlaufal in sem ga kmalu videl le še na daleč, a tudi meni so noge tekle. Nobene krize, le preganjanje samega sebe, in tako vse do cilja. Očitno treningi delujejo! Bila sva drugi in tretji v kategoriji. Obesili so nama medalji s kockastim trakom in to je to. Jarun je osvojen. Gremo dalje."
Super ste!!!
sreda, 17. junij 2009
ŠD 3ŠPORT pridobilo državnega prvaka in podprvaka v kratkem duatlonu!
V nedeljo 14.06. se je na Hrvaškem, v Spodnji Stubici odvijal 14. 
DUATLON STUBICA, ki je štel za slovensko državno prvenstvo v kratkem duatlonu ( 10km tek-40km kolo- 5km tek ). Udeležili so se ga kar trije člani ŠD 3ŠPORT-a, ki so se odlično odrezali.
Poročilo Benjamina:
"Bili smo zelo zadovoljni, saj smo vsi trije pristali na stopničkah. Sam sem dosegel 2.mesto, Borut Lunder 1. in Reščič Igor 3. mesto v svoji starostni kategoriji. Da je bilo veselje popolno sva z 
Borutom še enkrat stopila na stopničke, saj je prav on osvojil naslov državnega prvaka v kratkem duatlonu, sam pa sem pristal na 2. mestu. Zelo sem zadovoljen, kajti to je moja prva duatlonska sezona. Kljub peklenski vročini in zahtevni progi - tekaški kot kolesarski, sem dobro odtekmoval. Naj na kratko opišem potek. Začelo se je z 10km tekom, ki je bil zelo težaven, tek v breg pri 35 stopinjah je zelo zahteven.... ma ker sem po duši tekač mi je to šlo vseeno malce na roko in prva menjava je bila opravljena brez težav. Kolo sem pričel sam, na kar me je kmalu dohitel Borut in sva skupaj vozila cca 10 km. Dohitela sta naju še dva Hrvata in tako smo nadaljevali skupaj. Tempo je bil vse hitrejši, težko sem jih držal ... za prevoziti so bili še trije klanci (kar je situacijo še bolj otežilo, saj v breg nisem še dovolj močen) Prijel me je krč v desno nogo in moral sem malce popustiti, tako da sem izgubil skupinico. Ko je bolečina popustila, sem nadaljeval. Od obrata do konca cca. še 18 km ... sam. Postopno sem spet stopnjeval tempo in na koncu dobro opravil s kolesom in drugo menjavo. Tudi drugi 5km tek sem dobro začel, vendar so me v 2. km spet prijeli krči v obe nogi in za trenutek sem se moral celo ustaviti. Pričele so se prave muke, tega nisem vajen .... Naredil sem tudi veliko napako saj sem zaužil premalo tekočine. No, pa vendar sem se "pobral" in odtekel do konca, pristal na odličnem absolutnem 7. mestu in 2. za naš pokal....Vesel sem! Še ena nova izkušnja, ki jo želim ponoviti tudi prihodnje leto."
Borutom še enkrat stopila na stopničke, saj je prav on osvojil naslov državnega prvaka v kratkem duatlonu, sam pa sem pristal na 2. mestu. Zelo sem zadovoljen, kajti to je moja prva duatlonska sezona. Kljub peklenski vročini in zahtevni progi - tekaški kot kolesarski, sem dobro odtekmoval. Naj na kratko opišem potek. Začelo se je z 10km tekom, ki je bil zelo težaven, tek v breg pri 35 stopinjah je zelo zahteven.... ma ker sem po duši tekač mi je to šlo vseeno malce na roko in prva menjava je bila opravljena brez težav. Kolo sem pričel sam, na kar me je kmalu dohitel Borut in sva skupaj vozila cca 10 km. Dohitela sta naju še dva Hrvata in tako smo nadaljevali skupaj. Tempo je bil vse hitrejši, težko sem jih držal ... za prevoziti so bili še trije klanci (kar je situacijo še bolj otežilo, saj v breg nisem še dovolj močen) Prijel me je krč v desno nogo in moral sem malce popustiti, tako da sem izgubil skupinico. Ko je bolečina popustila, sem nadaljeval. Od obrata do konca cca. še 18 km ... sam. Postopno sem spet stopnjeval tempo in na koncu dobro opravil s kolesom in drugo menjavo. Tudi drugi 5km tek sem dobro začel, vendar so me v 2. km spet prijeli krči v obe nogi in za trenutek sem se moral celo ustaviti. Pričele so se prave muke, tega nisem vajen .... Naredil sem tudi veliko napako saj sem zaužil premalo tekočine. No, pa vendar sem se "pobral" in odtekel do konca, pristal na odličnem absolutnem 7. mestu in 2. za naš pokal....Vesel sem! Še ena nova izkušnja, ki jo želim ponoviti tudi prihodnje leto." 
Iskrene čestitke Borutu za osvojen državni naslov, vsekakor si zaslužijo pohvale tudi Benjamin in Igor!! Bravo fantje!
Kratka objava tudi na TZS.
Franja
Kolesarskega maratona Franja se je udeležilo kar nekaj članov ŠD 3ŠPORT-a. Med njimi tudi članica Teja G., ki je odpeljala dolgo Franjo in zasedla odlično 21. mesto v absolutni konkurenci.
Veliki maraton Franja:
491 KOČEVAR DARIO 1983 ŠD 3SPORT 4:06:13.5 1MB 97. v kategoriji
681 KOCEN JERNEJ 1979 ŠD 3ŠPORT 4:17:30.0 1MC 129. v kategoriji
1202 FURLANIČ JURE 1976 ŠD 3ŠPORT 4:56:03.7 1MC 237. v kategoriji
21 GULIČ TEJA 1982 ŠD 3 ŠPORT 4:32:06.2 1ZB 8. v kategoriji
Mali maraton Franja:
115 ZUPANIČ PATRIK 1977 ŠD 3 ŠPORT 2:17:46.9 2MC 19. v kategoriji
Tokrat nam je svoj komentar podal Patrik Zupanič:
"Letos sem se po enoletnem premoru zopet udeležil malega maratona Franja. Na štart sem
prispel že slabo uro pred štartom, saj sem želel štartati iz ospredja. Sledilo je enourno čakanje na vročem soncu, ampak vseeno mislim da se je splačalo. Do Dobrove sem poskusil ohranjati pozicijo, po letečem štartu pa sem uspel obdržati stik z vodilno skupino. Vedel sem da se bo prava selekcija naredila šele na vzponu do Suhega Dola. V klanec sem šel tokrat po pameti, saj sem iz preteklih izkušenj vedel, da ni pametno že na začetku izgubiti preveč moči. Vozil sem lepo v svojem ritmu, proti vrhu pa sem celo malo popustil, da sem na vrhu lahko spil nekaj pijače. Sledil je spust in nato lovljenje velike skupine. Tukaj se mi je obrestovala opametna vožnja v klanec saj sem z lahkoto držal priključek s tekmovalci. Po nekaj kilometrih smo skupino tudi ujeli. Sledilo je nekaj kilometrov lahkotne vožnje do Škofje loke, kjer pa sem moral zaradi velika padca v skupini, zopet loviti preostanek te skupine. Tudi 
tokrat sem uspel in do Ljubljane vozil v sredini. Pred ciljem je tempo narastel in skupina je razpadla na kose. Sam sem uspel pokriti vse napade in zadovoljen prišel v cilj v ospredju te skupine.Čas ki sem ga dosegel je bil 2h 17min 46sek, kar je pomenilo 115 mesto med 1615 uvrščenimi tekmovalci. V svoji kategoriji sem zasedel odlično 19 mesto med 228 tekmovalci.Tako Franja je za nami, veselimo pa se že novih športnih izzivov."
prispel že slabo uro pred štartom, saj sem želel štartati iz ospredja. Sledilo je enourno čakanje na vročem soncu, ampak vseeno mislim da se je splačalo. Do Dobrove sem poskusil ohranjati pozicijo, po letečem štartu pa sem uspel obdržati stik z vodilno skupino. Vedel sem da se bo prava selekcija naredila šele na vzponu do Suhega Dola. V klanec sem šel tokrat po pameti, saj sem iz preteklih izkušenj vedel, da ni pametno že na začetku izgubiti preveč moči. Vozil sem lepo v svojem ritmu, proti vrhu pa sem celo malo popustil, da sem na vrhu lahko spil nekaj pijače. Sledil je spust in nato lovljenje velike skupine. Tukaj se mi je obrestovala opametna vožnja v klanec saj sem z lahkoto držal priključek s tekmovalci. Po nekaj kilometrih smo skupino tudi ujeli. Sledilo je nekaj kilometrov lahkotne vožnje do Škofje loke, kjer pa sem moral zaradi velika padca v skupini, zopet loviti preostanek te skupine. Tudi 
tokrat sem uspel in do Ljubljane vozil v sredini. Pred ciljem je tempo narastel in skupina je razpadla na kose. Sam sem uspel pokriti vse napade in zadovoljen prišel v cilj v ospredju te skupine.Čas ki sem ga dosegel je bil 2h 17min 46sek, kar je pomenilo 115 mesto med 1615 uvrščenimi tekmovalci. V svoji kategoriji sem zasedel odlično 19 mesto med 228 tekmovalci.Tako Franja je za nami, veselimo pa se že novih športnih izzivov."Čestitke vsem!
nedelja, 07. junij 2009
POLETNI URNIK TRENINGOV
Tekaški treningi ob PON. in SRE. po novem urniku pričnejo ob 20.00 uri.
Plavalni treningi ob TOR. in ČET. po novem urniku pričnejo ob 19.45 (ob 20.00 skok v vodo), vhod iz plaže Žusterna.
LP
ŠD 3ŠPORT
Plavalni treningi ob TOR. in ČET. po novem urniku pričnejo ob 19.45 (ob 20.00 skok v vodo), vhod iz plaže Žusterna.
LP
ŠD 3ŠPORT
TEK ZA ZDRAVJE - KOPER
Včeraj se je v Kopru odvijala rekreacijska prireditev TEK ZA ZDRAVJE, kjer smo bili ŠD 3ŠPORT soorganizatorji. Dobili smo se ob 17.00 uri (no, z mojo "malenkostno" zamudo 15min čez ;)), saj smo pomagali sprva pri organizaciji otroških tekov pa vse do 10km nočnega teka. Še posebej so se izkazale naše pridne punce: Maja B., ki je poskrbela za skrbno vodenje in ogrevanje otrok pred štartom, Petra in Teja V. pa sta ji pomagali. V pomoč pri organizaciji so sodelovali tudi: Peter V., Nika, Irena, Dean, mali Mattia, Viktorija, Vinčec, Aleksander K., Denis P. in pa Dejan - od Petre, katerim se iskreno zahvaljujem.
Teka na 400m se je udeležil: Mattia R.
Teka na 5km smo se udeležili: Teja V., Dean, Vinčec in Leni.
Teka na 10km pa: Peter V., Roman, Peter H., Beno, Igor, Darko S. in naša novopečena člana Janko in Matej B.
Rezultati v kratkem na: http://www.tekzazdravje.com/
Naj omenim, da je na 10km teku v absolutni konkurenci zmagal Benjamin Skok, takoj za njim pa seveda Peter Harnold. Na 5km teku je 1. mesto osvojil Danijel Vinčec. Čestitke!
Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so se teka udeležili ali so nas prišli vsaj pogledat in navijat ter tako, pripomogli k množičnosti in promociji našega kluba. Lepo je bilo videti toliko belo - modrih ŠD 3ŠPORT majčk na enem mestu ...
Ker smo včeraj odhajali domov ob različnih urah in nisem uspela vsakemu posvetiti dovolj pozornosti, se še enkrat zelo zahvaljujem za pomoč! Res ste se izkazali, prav VSI!
Hvala vsem! Super ste!
Preživite lepo nedeljo ...
Leni
sreda, 03. junij 2009
Novičke dveh tednov ...
Tokrat nekaj več novičk tudi o naših aktivnih puncah ...
23.05. sta se dve članici (Teja Vidmar in Irena Rutar) udeležili kolesarskega vzpona - Marezige in tudi uspešno prekolesarili ciljno črto.
Teja Vidmar nam je zaupala:
"V peklenski vročini sva se z Ireno podale na težko preizkušnjo in sicer na cestno dirko za VN Marezig. Že samo zaradi pogumnega nastopa bi morale dobiti posebno nagrado... Na žalost smo z gorskimi kolesi tekmovali samo štirje tekmovalci, tako da konkurenca ni bla huda. V bistvu smo tekmovali vsak sam s seboj in s svojimi sposobnostmi. Je bil pa precejšen izziv, saj je bilo kar naporno. Kot sem že omenila je bilo zelo vroče pa tudi sama trasa dirke je bila težka, bilo je precej počasnih vzponov, ki pa sem jih z močno voljo uspešo premagala. S svojim končnim časom sem bila zelo zadovoljna, saj sem upala, da bom progo prevozila v manj kot eni uri in trideset minutah kar tudi sem. Jeii !! :) Drugo leto pa upam sam še to, da nas bodo uvrstili v svojo kategorijo gorskih kolesark. "
"V peklenski vročini sva se z Ireno podale na težko preizkušnjo in sicer na cestno dirko za VN Marezig. Že samo zaradi pogumnega nastopa bi morale dobiti posebno nagrado... Na žalost smo z gorskimi kolesi tekmovali samo štirje tekmovalci, tako da konkurenca ni bla huda. V bistvu smo tekmovali vsak sam s seboj in s svojimi sposobnostmi. Je bil pa precejšen izziv, saj je bilo kar naporno. Kot sem že omenila je bilo zelo vroče pa tudi sama trasa dirke je bila težka, bilo je precej počasnih vzponov, ki pa sem jih z močno voljo uspešo premagala. S svojim končnim časom sem bila zelo zadovoljna, saj sem upala, da bom progo prevozila v manj kot eni uri in trideset minutah kar tudi sem. Jeii !! :) Drugo leto pa upam sam še to, da nas bodo uvrstili v svojo kategorijo gorskih kolesark. "
30.05. udeležba članic ŠD 3ŠPORTA na DM teku ...
Teja Vidmar je podala skupinsko mnenje:
"Sedem članic ŠD 3ŠPORTA (Viktorija, Teja V., Irena, Maja, Petra, Claudia, Urška) se nas je udeležilo DM-ovega teka za ženske in vse smo uspešno pritekle v cilj. Ene so se podale na 5-kilometrsko preizkušnjo druge pa smo se prizkusile na 10 kilometerski trasi. Lahko rečem samo to, da nas je bilo zeelo veliko, preko 4000 žensk je teklo in bila je ogromna gneča, tako, da je bilo kar zanimivo se "gužvat" med toliko ženskami. Na nekaterih odcepih je bilo tudi nevarno, saj je bila proga precej ozka ob straneh pa so nam pretile razne nevarnosti, kot luknje, spolzka trava... prav zaradi gužve in tudi vzponov je bila prva polovica teka precej počasna, v drugi polovici pa sva z Ireno izstisnile iz sebe še zadnje atome moči in zadnja dva kilometra dobesedno prešprintali do cilja. Zadovoljstvo je bilo veliko, saj sva prišli v cilj v spodobnem času (glede na to kakšna je bila proga), brez poškodb, predvsem pa sem bila vesela, da mi je uspelo preteči 10 kilometrov. "
Naši Ironmenaši so se ponovno odločili za nastop na polovičnem Ironmanu, tokrat v St. Poltnu.
Rezultati (pri izbiri ALL COUNTRIES izberite SLO)
Roman Makuc je povedal svojo zgodbo, ki je vredna branja!
"Prvič na tekmi Ironman serije. Takoj se vidi. Organizacija je zelo dobra. Gužva. In vse skupaj traja par dni. Kot se za tako tekmo spodobi.To, da smo šli cela družina na tekmo je vprašljivo. Vse dni si podrejen urniku dogajanja in družina posledično tudi. Ampak po vseh dnevih in urah odsotnosti zaradi treningov nisem mogel kar tako izginiti za tri dni in jih pustiti doma. Pa smo šli skupaj.
Nastanitev je zrihtal Peter V. (kot vedno) in je bila odlična! Kar tam bi ostal na dopustu. Dan pred tekmo smo zastonj iskali italijansko pizzerio. V Avstriji delajo pizze Turki. Če niso v srednjem veku osvojili Dunaj, so ga sedaj! Na koncu smo jedli razkuhano pašto pri Grkih. Evropa pač. Zjutraj pred tekmo sem bil popolnoma miren. To sem se zadnje čase navadil in me skoraj moti (malo treme koristi!). Zjutraj v menjalnem prostoru je marsikdo menjaval »nastavitve«. Čevlje so iz menjalnih vrečk montirali na pedala. Sam nisem tikal nič. Držim se prvotno zastavljenega načrta. Spremembe v zadnjem trenutku so marsikdaj posledica negotovosti in naredijo več škode kot koristi. Na tekmi se ne eksperimentira. Gremo na start. Kam – ne vem. Pa smo šli za množico ljudi in prišli. Zadnje praznjenje v gozdičku, ogled profijev, ki so startali v prvem valu, oblačenje plavalne obleke, kape, očal……vse je teklo preveč gladko. Prvič me je malo stisnilo, ko sem stopil v vodo na start. Čudno nelagodno občutje. Kot da ne bi spadal tam. Še zadnjič sem popravil očala in start. In se je začelo. Takoj mi je voda popolnoma zalila očala na levem očesu. Je**** ga. Bom pač mižal na levo oko do izhoda iz prvega jezera, kjer si bom popravil očala. Da to ne bi bilo vse, me je pričelo dušiti. Kot bi me plavalna obleka preveč stiskala. Težko sem hlastal za zrakom in po glavi so se mi rojile čudne misli. Dopovedoval sem si, da naj se skoncentriram na plavanje in da se ne smem ustaviti. Pomagalo je. Počasi sem ujel ritem in »pozabil« na čudne misli. Od tam dalje je bilo plavanje čisti užitek! Med tekom v drugo jezero, kjer se plava druga polovica sem si popravil očala, a takoj ob vstopu v vodo mi je ponovno očala na levem očesu napolnilo z vodo. Smešno, ker z istimi očali tudi treniram in nimam nikoli teh problemov. Menjava je potekala OK. Po planu. Morda prepočasi, a nisem hotel hiteti. Kolo - po avtocesti sem začel umirjeno. Marsikdo me je prehitel, a sem jih vse polovil nazaj, ko sem pričel stopnjevati tempo. Potem sem pa moral na wc. Nisem zdržal več. In kaj zdaj? Naj se ustavim? Škoda časa! Za mano daleč ni bilo nikogar. Med vožnjo sem zapeljal na desni rob ceste, stegnil desno nogo, povlekel hlače dol in gas. Kot profiji. Med vožnjo. Proti koncu je bil curek vse manjši, da je teklo po nogi in čevljih. Lulal sem po niti mesec dni starih, preko 200 € vrednih kolesarskih čevljih. Če to ni luksuz! To sem ponovil še približno 5-krat. Vedno med vožnjo. Vedno je šlo malo po čevljih. Po avtocesti sledi cesta po gričih, ki se nato spusti do Donave. Kot bi morje teklo. Ogromna reka. V edini daljši klanec na progi sem šel pazljivo a še vedno dovolj hitro, da sem lovil. Na vrhu klanca sem vedel, da se proga do konca samo še spušča in da je najhuje na kolesu za mano. A najhuje je šele sledilo. Noge so postajale vse težje in nisem več mogel loviti kolesarjev pred mano. Lahko sem samo držal njihov tempo oz. počasi sem celo zaostajal. Takrat sem še naivno upal, da se bodo noge na teku sprostile in stekle. Preventivno sem se basal s hrano in tekočino. Spustil sem tempo kolesarjenja, da bi prišel spočit na tek a tisti težek občutek, da ne gre je bil vedno močnejši. In potem menjava. Tek. Res ni šlo. Prvih par metrov se teče v stadionu in tam teče vsak. Ampak takoj zatem so me začeli loviti krči. Tekel sem kot šepavec. Takoj mi je bilo jasno, da bo to ena usrana borba za priti v cilj. Ko se je pretežno ravninska proga spustila po kratkem klančku pod most me je prvič huje usekalo, da sem se moral ustaviti. Na kratko razteg in takoj dalje. Pripravil sem se, da bom prvih 10 km tekel »za okrevanje« in da poskusim uloviti tekmovalen tempo v drugih 10 km teka. Tako nekako je tudi bilo, le da v drugi polovici teka, ko bi moral iztisniti še vse, kar je ostalo – ni bilo nič. Poskusil sem teči s kar najvišjo frekvenco. Poskusil sem podaljševati korak in z rokami narekovati ritem, na okrepčevalnicah sem se basal z vsem, kar so nudili a pomagalo ni nič. V glavnem en kl*** od teka. Katastrofa, kakšne ženice so tekle mimo mene. Če vztrajaš, pride tudi cilj. V cilju mešani občutki. Srečen, da sem končal, a nesrečen zaradi načina, kako sem končal. Dobra družba, ki je čakala v cilju (spet sem prišel zadnji od naših!) me je za hip potegnila iz razmišljanja o bedi. A le za hip. Osebno sem nad tekmo razočaran. Bil sem dobro pripravljen. Tudi mentalno. Par dni pred tekmo sem namenil temu, da »naštimam« glavo za tekmo. In pol me uniči en tak ku***v tek!! Čeprav je tekma izredno lepa in dobro organizirana, me ne vleče več tja. Se pa nikoli ne ve, ker imam tako rekoč neporavnane račune…."
Nastanitev je zrihtal Peter V. (kot vedno) in je bila odlična! Kar tam bi ostal na dopustu. Dan pred tekmo smo zastonj iskali italijansko pizzerio. V Avstriji delajo pizze Turki. Če niso v srednjem veku osvojili Dunaj, so ga sedaj! Na koncu smo jedli razkuhano pašto pri Grkih. Evropa pač. Zjutraj pred tekmo sem bil popolnoma miren. To sem se zadnje čase navadil in me skoraj moti (malo treme koristi!). Zjutraj v menjalnem prostoru je marsikdo menjaval »nastavitve«. Čevlje so iz menjalnih vrečk montirali na pedala. Sam nisem tikal nič. Držim se prvotno zastavljenega načrta. Spremembe v zadnjem trenutku so marsikdaj posledica negotovosti in naredijo več škode kot koristi. Na tekmi se ne eksperimentira. Gremo na start. Kam – ne vem. Pa smo šli za množico ljudi in prišli. Zadnje praznjenje v gozdičku, ogled profijev, ki so startali v prvem valu, oblačenje plavalne obleke, kape, očal……vse je teklo preveč gladko. Prvič me je malo stisnilo, ko sem stopil v vodo na start. Čudno nelagodno občutje. Kot da ne bi spadal tam. Še zadnjič sem popravil očala in start. In se je začelo. Takoj mi je voda popolnoma zalila očala na levem očesu. Je**** ga. Bom pač mižal na levo oko do izhoda iz prvega jezera, kjer si bom popravil očala. Da to ne bi bilo vse, me je pričelo dušiti. Kot bi me plavalna obleka preveč stiskala. Težko sem hlastal za zrakom in po glavi so se mi rojile čudne misli. Dopovedoval sem si, da naj se skoncentriram na plavanje in da se ne smem ustaviti. Pomagalo je. Počasi sem ujel ritem in »pozabil« na čudne misli. Od tam dalje je bilo plavanje čisti užitek! Med tekom v drugo jezero, kjer se plava druga polovica sem si popravil očala, a takoj ob vstopu v vodo mi je ponovno očala na levem očesu napolnilo z vodo. Smešno, ker z istimi očali tudi treniram in nimam nikoli teh problemov. Menjava je potekala OK. Po planu. Morda prepočasi, a nisem hotel hiteti. Kolo - po avtocesti sem začel umirjeno. Marsikdo me je prehitel, a sem jih vse polovil nazaj, ko sem pričel stopnjevati tempo. Potem sem pa moral na wc. Nisem zdržal več. In kaj zdaj? Naj se ustavim? Škoda časa! Za mano daleč ni bilo nikogar. Med vožnjo sem zapeljal na desni rob ceste, stegnil desno nogo, povlekel hlače dol in gas. Kot profiji. Med vožnjo. Proti koncu je bil curek vse manjši, da je teklo po nogi in čevljih. Lulal sem po niti mesec dni starih, preko 200 € vrednih kolesarskih čevljih. Če to ni luksuz! To sem ponovil še približno 5-krat. Vedno med vožnjo. Vedno je šlo malo po čevljih. Po avtocesti sledi cesta po gričih, ki se nato spusti do Donave. Kot bi morje teklo. Ogromna reka. V edini daljši klanec na progi sem šel pazljivo a še vedno dovolj hitro, da sem lovil. Na vrhu klanca sem vedel, da se proga do konca samo še spušča in da je najhuje na kolesu za mano. A najhuje je šele sledilo. Noge so postajale vse težje in nisem več mogel loviti kolesarjev pred mano. Lahko sem samo držal njihov tempo oz. počasi sem celo zaostajal. Takrat sem še naivno upal, da se bodo noge na teku sprostile in stekle. Preventivno sem se basal s hrano in tekočino. Spustil sem tempo kolesarjenja, da bi prišel spočit na tek a tisti težek občutek, da ne gre je bil vedno močnejši. In potem menjava. Tek. Res ni šlo. Prvih par metrov se teče v stadionu in tam teče vsak. Ampak takoj zatem so me začeli loviti krči. Tekel sem kot šepavec. Takoj mi je bilo jasno, da bo to ena usrana borba za priti v cilj. Ko se je pretežno ravninska proga spustila po kratkem klančku pod most me je prvič huje usekalo, da sem se moral ustaviti. Na kratko razteg in takoj dalje. Pripravil sem se, da bom prvih 10 km tekel »za okrevanje« in da poskusim uloviti tekmovalen tempo v drugih 10 km teka. Tako nekako je tudi bilo, le da v drugi polovici teka, ko bi moral iztisniti še vse, kar je ostalo – ni bilo nič. Poskusil sem teči s kar najvišjo frekvenco. Poskusil sem podaljševati korak in z rokami narekovati ritem, na okrepčevalnicah sem se basal z vsem, kar so nudili a pomagalo ni nič. V glavnem en kl*** od teka. Katastrofa, kakšne ženice so tekle mimo mene. Če vztrajaš, pride tudi cilj. V cilju mešani občutki. Srečen, da sem končal, a nesrečen zaradi načina, kako sem končal. Dobra družba, ki je čakala v cilju (spet sem prišel zadnji od naših!) me je za hip potegnila iz razmišljanja o bedi. A le za hip. Osebno sem nad tekmo razočaran. Bil sem dobro pripravljen. Tudi mentalno. Par dni pred tekmo sem namenil temu, da »naštimam« glavo za tekmo. In pol me uniči en tak ku***v tek!! Čeprav je tekma izredno lepa in dobro organizirana, me ne vleče več tja. Se pa nikoli ne ve, ker imam tako rekoč neporavnane račune…."
Lep pozdrav!
sreda, 13. maj 2009
POROČILO VIKENDA
Polovični IRONMAN v Gradcu so vsi člani izpeljali brez težav!
Udeleženci: Peter Harnold, Miran Oblak, Peter Vergles, Roman Makuc, Matej Paradiž, Aleš Suhadolnik.
Štafetna skupina: Tomaž Vesel (plavalec), Leon Palčar (kolesar), Benjamin Skok (tekač).
Udeleženci: Peter Harnold, Miran Oblak, Peter Vergles, Roman Makuc, Matej Paradiž, Aleš Suhadolnik.
Štafetna skupina: Tomaž Vesel (plavalec), Leon Palčar (kolesar), Benjamin Skok (tekač).
Na sprint triatlonu Ptuj sta nastopila Borut Lunder, ki je ponovno blestel v svoji starostni kategoriji in Petra Schumet, ki se je prvič udeležila triatlona in bila tudi ZELO navdušena!
Evgen Vižintin je žal moral odstopiti na DOS-u (Dirka Okoli SLO), saj je imel hude bolečine v gležnjih ter Ahilovi tetivi. Povedal je, da ga bomo nedvomno ponovno spodbujali v letu 2010! Slikce in Evgenova zgodba kmalu ...
Tokrat bom prepustila besedo udeležencem tekmovanj:
PETER VERGLES:
»V Gradcu je bila tudi letos zanimiva tekma, v lepem vremenu in super vzdušju. Lepo je, ko se zbere številna in super druščina iz istega kluba! Pa še z istimi dresi!
S samo tekmo sem kar zadovoljen, le na teku mi je zmanjkalo malo moči. Sedaj moram zdržati s treningi še ta teden, saj nas čaka naslednja tekma že čez 14 dni.«
ROMAN MAKUC:
»Nastanitev super, družba fenomenalna, vreme kot je treba, dresi čudoviti,…..
Med tekom me je tekmovalec prehiteval in me potrepljal po rami: »Everything is goin' OK? Yeah! Slovenia!«
Dobro sem porazdelil moči skozi celo tekmo, kar je bistvo pri daljših tekmah.
Na plavanju sem tolkel po drugih na enak način, kot drugi po meni (včasih sem se umikal) – kaj dela samozavest! Kolo in tek BP.
Nekaj manj kot 20 km teka je minilo (spet) hitro. Cilj in – konec. Ura je 13:30 (prišel sem zadnji od naših!) Tako lepo, da skoraj dolgočasno! Razen zadnjih 10 min, a to je druga zgodba….
Sledi tuš, pakiranje in odhod domov.
K družini, na nove treninge za nove zmage!
Še to …. v modi so spadrille in Avstrijci kadijo veliko manj, kot lani.
Spodbudno.«
PETER HARNOLD:
»Ob krasni družbi zelo dobra tekma in vzdušje.
Prvi preizkus moje pripravljenosti kljub majhni nezgodi (celotnih 2100m preplaval brez plav. očal), a vendar uspešen.
Mogoče drugo leto znova...«
LEON PALČAR:
»Prvi občutki so odlični! Narava, družba, idealno vreme,… za nameček smo bili presenetili še s 3. mestom v štafetah! Čestitke vsem članom, saj smo dali še več od sebe kot 100%!
Treba ponovit!«
BENJAMIN SKOK:
»Sam sem nastopil v štafeti kot tekač, skupaj s kolesarjem Leonom in plavalcem Tomažem,
vsi trije smo se odlično odrezali. Tomaž je v plavanju naredil dobro izhodišče, kar je
naš Leon na kolesu samo še izboljšal. Jaz sem pa odtekel 20 km s časom 1:12:33, kar je zadostovalo za odlično 3. mesto.
Nova izkušnja, ki jo bomo sigurno še ponovili!«
MATEJ PARADIŽ:
»Začelo se je že v petek z nastanitvijo v simpatičnih lesenih hiškah, ob lepo urejenem jezeru in v prekrasni družbi. Sledila je domača pašta party in nato pregled opreme, pri čemer sem bil šokiran, saj mi menjalnika na kolesu nista delala. S preprostim posegom sva s Petrom zadevo uredila in še bolj mi je postalo jasno, kako pomemben del je zadnja kontrola. Po zgodnjem bujenju je sledil zajtrk in odhod v menjalni prostor. Štart v gneči sem dobro prenesel, brez udarcev v glavo pa tudi ni šlo. Vožnja kolesa v prvem krogu je bila prava, saj sem večino vozil sam, v drugem krogu pa me je ujela skupina Avstrijcev, ki so nato diktirali tempo in se menjavali, kot bi bilo dovoljeno. Sam sem poskušal voziti po svoje, kar pa mi ni uspevalo. Na tek nisem prišel preveč utrujen, le noge so bile malo trde, vendar so po nekaj kilometrih stekle normalno. V cilj sem tako pritekel v približno istem ritmu, brez krčev in drugih težav. Za mano je prva daljša tekma, a že komaj čakam na naslednja izziva, polovični IRONMAN ST. POLTEN v Avstriji in nato še glavno tekmo sezone, IRONMAN ZURICH v Švici...«
BORUT LUNDER:
»Lepo organizirana tekma. Ambijent in vreme odlično.
Zelo zadovoljen z rezultatom, saj sem bil prvi iz drugega štarta.
Zahvala tudi Petru za spodbudo in navijanje ob progi!«
»V Gradcu je bila tudi letos zanimiva tekma, v lepem vremenu in super vzdušju. Lepo je, ko se zbere številna in super druščina iz istega kluba! Pa še z istimi dresi!
S samo tekmo sem kar zadovoljen, le na teku mi je zmanjkalo malo moči. Sedaj moram zdržati s treningi še ta teden, saj nas čaka naslednja tekma že čez 14 dni.«
ROMAN MAKUC:
»Nastanitev super, družba fenomenalna, vreme kot je treba, dresi čudoviti,…..
Med tekom me je tekmovalec prehiteval in me potrepljal po rami: »Everything is goin' OK? Yeah! Slovenia!«
Dobro sem porazdelil moči skozi celo tekmo, kar je bistvo pri daljših tekmah.
Na plavanju sem tolkel po drugih na enak način, kot drugi po meni (včasih sem se umikal) – kaj dela samozavest! Kolo in tek BP.
Nekaj manj kot 20 km teka je minilo (spet) hitro. Cilj in – konec. Ura je 13:30 (prišel sem zadnji od naših!) Tako lepo, da skoraj dolgočasno! Razen zadnjih 10 min, a to je druga zgodba….
Sledi tuš, pakiranje in odhod domov.
K družini, na nove treninge za nove zmage!
Še to …. v modi so spadrille in Avstrijci kadijo veliko manj, kot lani.
Spodbudno.«
PETER HARNOLD:
»Ob krasni družbi zelo dobra tekma in vzdušje.
Prvi preizkus moje pripravljenosti kljub majhni nezgodi (celotnih 2100m preplaval brez plav. očal), a vendar uspešen.
Mogoče drugo leto znova...«
LEON PALČAR:
»Prvi občutki so odlični! Narava, družba, idealno vreme,… za nameček smo bili presenetili še s 3. mestom v štafetah! Čestitke vsem članom, saj smo dali še več od sebe kot 100%!
Treba ponovit!«
BENJAMIN SKOK:
»Sam sem nastopil v štafeti kot tekač, skupaj s kolesarjem Leonom in plavalcem Tomažem,
vsi trije smo se odlično odrezali. Tomaž je v plavanju naredil dobro izhodišče, kar je
naš Leon na kolesu samo še izboljšal. Jaz sem pa odtekel 20 km s časom 1:12:33, kar je zadostovalo za odlično 3. mesto.
Nova izkušnja, ki jo bomo sigurno še ponovili!«
MATEJ PARADIŽ:
»Začelo se je že v petek z nastanitvijo v simpatičnih lesenih hiškah, ob lepo urejenem jezeru in v prekrasni družbi. Sledila je domača pašta party in nato pregled opreme, pri čemer sem bil šokiran, saj mi menjalnika na kolesu nista delala. S preprostim posegom sva s Petrom zadevo uredila in še bolj mi je postalo jasno, kako pomemben del je zadnja kontrola. Po zgodnjem bujenju je sledil zajtrk in odhod v menjalni prostor. Štart v gneči sem dobro prenesel, brez udarcev v glavo pa tudi ni šlo. Vožnja kolesa v prvem krogu je bila prava, saj sem večino vozil sam, v drugem krogu pa me je ujela skupina Avstrijcev, ki so nato diktirali tempo in se menjavali, kot bi bilo dovoljeno. Sam sem poskušal voziti po svoje, kar pa mi ni uspevalo. Na tek nisem prišel preveč utrujen, le noge so bile malo trde, vendar so po nekaj kilometrih stekle normalno. V cilj sem tako pritekel v približno istem ritmu, brez krčev in drugih težav. Za mano je prva daljša tekma, a že komaj čakam na naslednja izziva, polovični IRONMAN ST. POLTEN v Avstriji in nato še glavno tekmo sezone, IRONMAN ZURICH v Švici...«
BORUT LUNDER:
»Lepo organizirana tekma. Ambijent in vreme odlično.
Zelo zadovoljen z rezultatom, saj sem bil prvi iz drugega štarta.
Zahvala tudi Petru za spodbudo in navijanje ob progi!«
Č e s t i t k e !
Lep pozdrav
Leni
torek, 12. maj 2009
sobota, 09. maj 2009
Napoved vikenda ...
Naši triatlonci in naša triatlonka bodo imeli pester vikend, saj se bodo udeležili pol IRONMANA v Gradcu in SPRINT TRIATLONA na Ptuju.
Štartna lista 1/2 IRON TRIATHLON GRAZ - AUSTRIA
Imamo tudi štafeto ....
Štartna lista štafet 1/2 IRON TRIATHLON GRAZ - AUSTRIA
Štartna lista Sprint triatlona Ptuj
ŠD 3ŠPORT bodo zastopali v istih barvah, torej, v novih klubskih dresih!
Vsem udeležencem želim veliko užitkov in zabave. SREČNO!
Držimo pesti tudi za našega DOS-ovca Evgena Vižintina za prihod v cilj tako težke in dolgotrajne preizkušnje!
Več o DOS-u (Dirka Okoli Slovenije)Lep pozdrav!
ponedeljek, 04. maj 2009
"Strnjena obnova"
Lep pozdrav
Lunder Borut 12 1:06:21
Palčar Leon 14 1:08:49
Skok Benjamin 16 1:10:13
Zupančič Patrik 33 1:17:09
Reščič Igor 43 1:24:46
http://risultati.fitri.it/Individuale.asp?Anno=2009&fcodice=000037&Ss=M&ClAgo=E
Čestitke obema!
Čestitke vsem trem na črko P :)
Le tako naprej ....
Leni
Dogajanje zadnjih treh tednov bom na kratko obnovila, saj so se ŠD 3ŠPORT-ovci udeležili kar nekaj rekreativnih tekomvanj.
Duatlon Ribnica, Beno: "Tako, za nami je še drugi duatlon sezone, sicer v čisto nasprotnih vremenskih pogojih kot prejšnji teden v Šaredu, pa vendarle so se tudi tega pogumno udeležili nekateri člani našega ŠD 3ŠPORT-a. Ja, vreme nam ni šlo prav nič na roko, dež in dokaj nizke temperature so nas spremljale ves čas, vse od prijave, do ogleda proge, ki smo ga izkoristili za samo ogrevanje, pa do same tekme. Že pred štartom smo bili vsi premočeni in premraženi, tako, da je bilo čakanje na pisk zelo mučno. Pa vendar se je začelo. Pognali smo se najprej na 5km tek, s katerim sem bil kar zadovoljen. Tudi menjavo sem dobro izpeljal. Vožnja na kolesu pa ni šla ravno po planu, saj sem že v prvem krogu zaradi trenutka nepazljivosti in mogoče zaradi premočne skupine le to izgubil. Nisem jih moral več ujeti. Lahko sem le upal, da me ujame naslednja, ki jo pa žal ni bilo na vidiku. Tako, sem ostala dva kroga na kolesu prevozil sam, ki je samo povečalo moj zaostanek. Na koncu sem pristal na 16. mestu, sicer 2. v kat. člani 2. Moram pa pohvalit tudi našega Leona, ki je tudi večino kolesa prevozil sam, me tudi prehitel, pokazal svojo moč in končal na 14. mestu in seveda spet našega najhitrejšega člana Boruta, ki je končal na odličnem 12. mestu in 1. v kat. veterani 1. Pohvalit je treba tudi Patrika in Igorja, ki sta tudi odlično odpeljala duatlon do konca, kljub zelo slabim vremenskim razmeram in dokazala da sta iz pravega testa. Torej čestitke vsem!"
Lunder Borut 12 1:06:21
Palčar Leon 14 1:08:49
Skok Benjamin 16 1:10:13
Zupančič Patrik 33 1:17:09
Reščič Igor 43 1:24:46
Sprint triatlona (750m plavanja - 20km kolesarjenja - 5km teka) v Trstu sta se udeležila dva predstavnika kluba, in to sta BORUT LUNDER in PARADIŽ MATEJ. V italijanskih rezultatih sta objavljena: Borut v agoniste Matej pa kot amater:
http://risultati.fitri.it/Individuale.asp?Anno=2009&fcodice=000037&Ss=M&ClAgo=Ihttp://risultati.fitri.it/Individuale.asp?Anno=2009&fcodice=000037&Ss=M&ClAgo=E
Čestitke obema!
Rekreativnega teka okoli Šmartinskega jezera so se udeležili: PETER HARNOLD, PETER VERGLES in PETRA SCHUMET. Rezultati in slikce na:
http://www.srk-celje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=78&Itemid=77Čestitke vsem trem na črko P :)
BORUT LUNDER je ponovno odlično nastopil na duatlonskem tekmovanju, in sicer na Krku. Poleg odličnega rezultata (6. mesto v absolutni konkurenci) je sporočil:
"Na žalost ima zaenkrat naš klub zelo neprepoznavno ime tako, da kljub pravilno napisanem imenu kluba - ŠD 3ŠPORT, ime kluba radi prekrstijo..... in to se ni zgodilo prvič." Mislim, da bodo rezultati kar hitro popravljeni, saj sem pisala opozorilni mail na TK Swibir.
http://www.triatlon.hr/wp-content/uploads/2009/05/trirez-sluzbeni-rezultati-ukupno.pdfLe tako naprej ....
Leni
Naročite se na:
Objave (Atom)
