DAN ZA DOBRODELNOST

Včeraj smo Leni, Simona in Ana obiskale Mladinski dom Malči Beličeve v Ljubljani in razveselile otroke z različnimi pripomočki, opremo in oblačili, ki smo jih v klubu nabrali z vašo pomočjo.

Vse se je začelo že pozno spomladi v času priprav na naš triatlon, z odločitvijo, da bo letošnja humanitarna nota malo drugačna. Tako smo vse udeležence Triatlona Luke Koper za pokal Istre prosili, naj s seboj prinesejo opremo in pripomočke, ki je njihovi najmlajši ali sami ne potrebujejo več. Vse zbrano pa smo po dogovoru z ravnateljico doma, gospo Olgo Rupnik-Krže, podarili otrokom iz 6 različnih družin doma.

Slika 1: ravnateljica doma gospa Olga Rupnik-Krže se je ob priložnosti spominjala
časov, ko je bila tudi sama "mlada" in aktivna

Srečanje je potekalo v prijetnem in sproščenem vzdušju. Najprej smo se seveda spoznali, nato pobrskali po kartonskih škatlah polnih malenkosti, za zaključek pa so nas otroci popeljali še na sprehod po prostorih doma in z nami delili košček svojega vsakdana.

Slika 2: nekdo bo zelo vesel! :-)

Tako vzgojiteljice kot otroci so pokazali veliko zanimanje in hvaležnost za naš obisk kot vse tisto, kar smo pripeljali s seboj. In bilo je lepo.

Otroci so okrog kartonastih škatel krožili polni navdušenja in v pričakovanju novega. Pika na i pa so bile turkizno modre klubske majčke, ki so jih seveda kar takoj oblekli.

Slika 3: nove majčke!!! :-)

Poslovili smo se v želji, da nekaj podobnega kmalu ponovimo ter tako pomagamo, pričaramo kak nasmeh, morda le polepšamo trenutek, pri vsem tem pa se počutimo odlično, saj velja, kot je to lepo ubesedila Leni; vsako dobro delo vedno prinaša dober občutek!

Slika 4 in 5: še skupinska fotografija pred odhodom

PR ŠD 3ŠPORT

Ana Radivo

ŠD 3ŠPORT, VSE NAJBOLJŠE!

Za nami je še eno letno srečanje članic in članov našega športnega društva 3šport. Ker smo ga letos prestavili na pozno jesen, smo se tokrat družili kar na toplem; v domačiji na Kubedu smo večer preživeli v prijetnem in sproščenem vzdušju ob domači hrani in kozarčku vina ter se kasneje preizkusili tudi na bowling stezah Planeta Tuš Koper.

V duhu starega slovenskega pregovora "brez dela ni jela" smo najprej pod kap pospravili potrebne formalnosti. Predsednica Leni Fafangel nas je tako seznanila z letnim poročilom, aktualnimi spremembami na trenerskih stolčkih ter seveda načrti za prihodnje leto. 

Leto je prineslo kar nekaj sprememb na trenerskih pozicijah ter posledično tudi v sami organizaciji aktivnosti. Trenerski ekipi (Leni, Tanja, Goran in Peter), ki bo tudi v bodoče poskrbela za pripravo in napredek tako tistih večjih kot mlajših članov, sta se nedavno pridružili tudi Nuša in pa Teja, ki jo mnogi že pridno srečujemo na tekaških in plavalnih treningih. 

Nove obveznosti, s katerimi se je pogumno soočila predsednica, pa so med drugim vplivale na občutno širjenju delovne ekipe; posamezni koordinatorji člani društva so s prevzemom odgovornosti za različna področja in aktivnim delovanjem postali pravi motor kluba. 

Leto si bomo zapomnili tudi po uspešni realizaciji številnih aktivnosti. Poleg odlične izvedbe našega Triatlona Luke Koper za pokal Istre, ki postaja že tradicija, se spomnimo še na akvatlon za najmlajše, ki smo ga izpeljali v mesecu maju na Debelem Rtiču. Hitro in pod budnim očesom Tanje Jerine, predsedničine desne roke, pa raste tudi 3šport šola. V programe športne vadbe za najmlajše je namreč vključenih že več kot 120 otrok. Ni kaj, za bodočnost kluba se ob tako veliki in kvalitetni ekipi res ni bati. :-)

Če povzamemo, bi lahko rekli, da smo se na spremembe prilagodili in tudi v bolj negotovih časih držali skupaj. Pred večerjo smo tako sprejemali in delili pohvale za pomoč in sodelovanje, ki je doletela prav vsakega, ki je na svoj način prispeval k uspehu enega ali večih dogodkov pod okriljem kluba.

Po tem, ko smo napolnili želodčke, smo izbrali še NAJ ČLANICO IN ČLANA 2013. Po besedah prisotnih sva si to najbolj zaslužila Rok Terčelj (ker je timski človek  :-)) in Ana Radivo (ker je Ana banana pač ful pridna :-)). Z velikim nasmehom na ustih sva prevzela vsak svoj bidonček, ki je pač nepogrešljiva oprema na vsakem treningu. 

V bolj dinamičnem delu večera smo ponovno zavihali rokave in se preizkusili v bowlingu ter v timskem duhu pozirali za še eno skupno fotografijo, ki bo krasila naš album.

 

In kot vsaka dobra zgodba ima tudi ta svojo zaključno misel; klub smo mi vsi, ki na takšen ali drugačen način prispevamo k njegovemu uspehu. Nekateri s svojimi rezultati, drugi s svojimi prispevki ali pomočjo, prav vsi pa s svojo prisotnostjo, podporo in veseljem do druženja. To smo pokazali tudi v soboto, zato gre tale hvala vsem, ki smo soustvarili še en klubski spomin. Prav za vse pa velja - toplo vabljeni tudi prihodnjič.

PR ŠD 3ŠPORT 

Ana Radivo

Rekordna Ljubljana 2013

V nedeljo smo se 3športovci odpravili v Ljubljano, kjer smo se udeležili že 18. ljubljanskega maratona. Tokrat nas v prestolnici nista pričakala sneg in mraz, prav nasprotno. Tek po ljubljanskih ulicah je potekal v prijetno toplih jesenskih temperaturah, za nameček pa se je v pozno dopoldanskih urah med plastjo oblakov pokazalo tudi sonce. In čeprav je rekord proge dobesedno odnesel močnejši veter, ki ga navadno vsaj v Ljubljani ne pričakujemo, smo v naši ekipi zabeležili kar nekaj osebnih rekordov, dosežkov in uspehov.

Slika 1 pred štartom

Klubske barve smo tokrat zastopali – Peter Harnold, Rok Terčelj, Danijel Hrvat, Benjamin Skok, Dušan Olaj, Ana Radivo ter Jan Grgič, Tomo Reščič, Igor Jakomin, Igor Skok, Andrej Frank, Branko Petrovič, Valter Vodopija in Evgen Vižintin.

Malega maratona so se fantje lotili precej resno. Cilj je bil namreč jasen; preteči razdaljo 21 km v manj kot uri in 24 minutah, kar bi obenem pomenilo nov najboljši rezultat za Roka. Ciljno črto je ekipa prečkala sekundo hitreje kot v uri in 23 minutah, kar je res zavidljivo hitro!

 Slika 2 fantje med tekom

In kako je tek v spremstvu treh sotekačev doživel Rok?

"Nedelja je bila težko pričakovan dan za marsikaterega tekača. Med mnogimi, ki so se posebej za ta dan pripravljali in trenirali, sem bil tudi sam. Zjutraj sem se zbudil poln energije in v polnem pričakovanju. Zadnjih nekaj treningov sicer nisem izpeljal po planu, zato sem se na maraton odpravil mešanih občutkov.

V Ljubljano smo prispeli 2 uri pred maratonom, tako da smo imeli čas še za jutranji čaj. :) Približno uro pred štartom pa smo se zbrali na dogovorjenem mestu, kjer nas je že čakal Peter. Sledilo je ogrevanje in ja, na ogrevanju sem prehitel vse Kenijce in Etiopijce. :)

Napetost je iz minute v minuto naraščala, prav tako kot se je povečevalo število ljudi v štartnih boksih. Na štartu je bil plan, da mi Peter, Beno in Danijel pomagajo do dobrega rezultata z diktiranjem tempa.

The stroj so pričeli z ogrevanjem ozračja, pok pištole pa je nakazal štart maratona in polmaratona. Že od štarta dalje smo tekli v dogovorjenem tempu, no, mogoče malenkost hitreje :). Ogromno tekačev se je zagnalo že na začetku in nas prehitevalo kot za šalo. Peter je takoj rekel "te vse bomo čez 10km ujeli" in točno tako je tudi bilo :).

Do 17. kilometra nisem imel nobenih težav in sem se počutil odlično. Potem sem pa začel čutiti noge. Celo Dunajsko cesto je pihalo v prsa. Zadnje kilometre smo tudi nekoliko dvignili tempo, da bi prišli pod 1h23min. Zadnji kilometer sta delala samo še glava in srce, ostalo je že odpovedalo. :)

Množica navijačev me ji je dala še dodatne moči in tako smo proti cilju skoraj šprintali. Zaključili smo kot prava ekipa - z dvignjenimi rokami. Cilj je bil dosežen, 1.22,59 je bil uraden čas. In občutki v cilju? Odlični! Presegel sem svoja pričakovanja.

Rad bi se zahvalil Petru Harnoldu, Benjaminu Skoku in Danijelu Hrvatu, da so se "žrtvovali" zame in me popeljali do takšnega časa.

Zdaj je na vrsti krajši tekaški počitek, potem pa v akcijo. Triatlonska sezona bo hitro tukaj:) Naslednje leto pa upam, da se maratona udeleži večje število 3športovcev. Več nas je, lepše se imamo. ;)"

Slika 3 fantje v cilju

Nič manj odločno se teka nisem lotila niti sama. Moj cilj je bil sicer ponoviti najboljši lanski rezultat (uro 33) iz Palmanove, tokrat brez spremstva in narekovalca tempa :-).

Prvih deset kilometrov sem tako pretekla v relativno sproščenem in lahkotnem tempu. Šele na 10. kilometru sem se po ogledu svojega časa in hitrem „izračunu“  končnega rezultata nekako zavedla, da imam možnost mali maraton preteči celo hitreje, kot sem sprva mislila. Glede na to, da mi dvig tempa ni predstavljal nobene težave, sem se zadnjih 11 km lotila bolj odločno in v malo hitrejšem ritmu. Nekje med 18. in 19. kilometrom sem pomahala v pozdrav našemu Tomiju, ki me je še dodatno okrepil s svojim glasnim navijanjem, in odhitela naprej proti cilju. Ker se čas, zabeležen na moji uri, ni ujemal s časom, prikazanim na ciljni črti, sem šele po dobrih 15 minutah ohlajevanja dobila potrditev, da mi je uspelo razdaljo preteči v manj kot uri in pol, kar je ne le hitreje od pričakovanj, ampak odlična potrditev, da lahko tečem hitro; tudi sama :-).

 slika 4 Ana med tekom

Svoj maraton je uspešno zaključil tudi naš Dušan Olaj, ki je obenem prejemnik prestižne nagrade Podjetnika leta 2013. Ta laskavi naslov, ki ga podeljuje Obrtno podjetniška zbornica Slovenije, je bil podeljen za izjemne podjetniške dosežke, ki jih soustvarja s podjetjem Duol d.o.o.. Torej, dvojne čestitke Dušanu in njegovemu DUOL-u za športne in poslovne izzive!

  slika 5, 6, 7  Dušan Olaj

Dušanova formula za uspeh:

»Imej cilj in vztrajaj na poti.«

Poseben dosežek je zabeležil tudi Igor Jakomin, ki se je z maratonsko razdaljo uspešno spopadel prvič. O svoji štiri ure in pol dolgi preizkušnji je povedal sledeče:

"Ja, kaj naj rečem na mojih prvih 42k. Super, sem zelo zadovoljen, da sem ga oddelal brez večjih težav. Priznam, da sem imel med kolegi kar nekaj podpornikov, ki so mi s svojimi izkušnjami z veseljem pomagali (oče in sin  Reščič, Harnold, Skok, Hrvat, Japelj), tako da sem se lažje pripravil (vsaj v glavi) na morebitne trike in pasti, ki ti jih zna 42km nastaviti. Seveda brez zadostne in primerne kondicijske priprave ne gre, je pa ostalih 50% v glavi, vsaj tako so mi zatrjevali kolegi.

In res sem jim začel popolnoma verjeti posebej po prvem krogu, ki sem ga zaradi neizkušenosti in verjetno tudi začetniške zagnanosti, ki jo množica tekačev še podžge, pretekel v zame prehudem tempu. Tako mi je pri 28., 30. kilometru še kako prav prišla zbranost v glavi ter umirjeno dihanje v zelo zmernem tempu. Vmes so se pojavljali še razni klici bolečin iz kolena, gležnjev, podplata, ipd. a to so samo tisti mali "hudički", ki ti želijo pokvariti veselje med tekom. Naše telo je fenomenalen stroj, ki zmore mnogo več kot smo še sami pripravljeni verjeti, tako da sem po 35. km premagoval tudi krče na obeh nogah, seveda z občasno hojo.

A do table 40. km se le prispel in ne boste verjeli, štirica mi še nikoli v življenju ni bila tako lepo število kot tokrat. Zdi se mi, da sem dobil novo energijo in sem zadnja dva kilometra skoraj prešprintal ter z velikim veseljem stekel v ciljni prostor s časom 4:29:26. Seveda se mi je tisto o šprintu samo zdelo, kajti volkswagnov video, ki nas je vse na cilju ujel v objektiv, je lepo pokazal, da sem pravzaprav tekel "kot po jajcih" ali pa "med koprivami". Ampak tistega enkratnega samozadoščenja in velike sreče mi noben video ne bi mogel skaziti. Zadovoljen sem, zelo. In zagotovo se vrnem."

 slika 8 Igor

Tomi pa je v svoj fotografski objektiv ujel tudi ostale fante, ki so vsak po svoje in v svojem tempu premagovali 21 ali 42 km dolgo razdaljo. Z enim ali dvema krogoma po ljubljanskih ulicah  so uspešno opravili Jan Grgič (1:33), Tomo Reščič (1:39), Andrej Frank (1:33), Igor Skok (2:08), Branko Petrovič (1:51) in Valter Vodopija (3:25).

slika 9, 10, 11 Evgen, Igor, Andrej

Fotografske utrinke so prispevali Tomi Cikron ter Polonca Peterca in Andreja Smodiš, ki sta skupaj z Eleno Rota za vse nas glasno navijali pred in med tekmo. Dekleta pa so med drugim poskrbela, da smo na cilju lahko obleki sveže cunje :-). Hvala punce!

Slika 9 Elena in Andreja

Ljubljana je torej za nami, pred nami pa še cela tekaška sezona. Zato, superge na noge in gremo!  V želji, da se na prihajajočih rekreativnih prireditvah srečamo v čim večjem številu, vas lepo pozdravljam,

PR ŠD 3ŠPORT

Ana Radivo