sreda, 17. junij 2009

ŠD 3ŠPORT pridobilo državnega prvaka in podprvaka v kratkem duatlonu!

V nedeljo 14.06. se je na Hrvaškem, v Spodnji Stubici odvijal 14.
DUATLON STUBICA, ki je štel za slovensko državno prvenstvo v kratkem duatlonu ( 10km tek-40km kolo- 5km tek ). Udeležili so se ga kar trije člani ŠD 3ŠPORT-a, ki so se odlično odrezali.

Poročilo Benjamina:
"Bili smo zelo zadovoljni, saj smo vsi trije pristali na stopničkah. Sam sem dosegel 2.mesto, Borut Lunder 1. in Reščič Igor 3. mesto v svoji starostni kategoriji. Da je bilo veselje popolno sva z Borutom še enkrat stopila na stopničke, saj je prav on osvojil naslov državnega prvaka v kratkem duatlonu, sam pa sem pristal na 2. mestu. Zelo sem zadovoljen, kajti to je moja prva duatlonska sezona. Kljub peklenski vročini in zahtevni progi - tekaški kot kolesarski, sem dobro odtekmoval. Naj na kratko opišem potek. Začelo se je z 10km tekom, ki je bil zelo težaven, tek v breg pri 35 stopinjah je zelo zahteven.... ma ker sem po duši tekač mi je to šlo vseeno malce na roko in prva menjava je bila opravljena brez težav. Kolo sem pričel sam, na kar me je kmalu dohitel Borut in sva skupaj vozila cca 10 km. Dohitela sta naju še dva Hrvata in tako smo nadaljevali skupaj. Tempo je bil vse hitrejši, težko sem jih držal ... za prevoziti so bili še trije klanci (kar je situacijo še bolj otežilo, saj v breg nisem še dovolj močen) Prijel me je krč v desno nogo in moral sem malce popustiti, tako da sem izgubil skupinico. Ko je bolečina popustila, sem nadaljeval. Od obrata do konca cca. še 18 km ... sam. Postopno sem spet stopnjeval tempo in na koncu dobro opravil s kolesom in drugo menjavo. Tudi drugi 5km tek sem dobro začel, vendar so me v 2. km spet prijeli krči v obe nogi in za trenutek sem se moral celo ustaviti. Pričele so se prave muke, tega nisem vajen .... Naredil sem tudi veliko napako saj sem zaužil premalo tekočine. No, pa vendar sem se "pobral" in odtekel do konca, pristal na odličnem absolutnem 7. mestu in 2. za naš pokal....Vesel sem! Še ena nova izkušnja, ki jo želim ponoviti tudi prihodnje leto."

Iskrene čestitke Borutu za osvojen državni naslov, vsekakor si zaslužijo pohvale tudi Benjamin in Igor!! Bravo fantje!
Kratka objava tudi na TZS.

Franja

Kolesarskega maratona Franja se je udeležilo kar nekaj članov ŠD 3ŠPORT-a. Med njimi tudi članica Teja G., ki je odpeljala dolgo Franjo in zasedla odlično 21. mesto v absolutni konkurenci.

Veliki maraton Franja:
491 KOČEVAR DARIO 1983 ŠD 3SPORT 4:06:13.5 1MB 97. v kategoriji
681 KOCEN JERNEJ 1979 ŠD 3ŠPORT 4:17:30.0 1MC 129. v kategoriji
1202 FURLANIČ JURE 1976 ŠD 3ŠPORT 4:56:03.7 1MC 237. v kategoriji
21 GULIČ TEJA 1982 ŠD 3 ŠPORT 4:32:06.2 1ZB 8. v kategoriji

Mali maraton Franja:
115 ZUPANIČ PATRIK 1977 ŠD 3 ŠPORT 2:17:46.9 2MC 19. v kategoriji

Tokrat nam je svoj komentar podal Patrik Zupanič:
"Letos sem se po enoletnem premoru zopet udeležil malega maratona Franja. Na štart sem prispel že slabo uro pred štartom, saj sem želel štartati iz ospredja. Sledilo je enourno čakanje na vročem soncu, ampak vseeno mislim da se je splačalo. Do Dobrove sem poskusil ohranjati pozicijo, po letečem štartu pa sem uspel obdržati stik z vodilno skupino. Vedel sem da se bo prava selekcija naredila šele na vzponu do Suhega Dola. V klanec sem šel tokrat po pameti, saj sem iz preteklih izkušenj vedel, da ni pametno že na začetku izgubiti preveč moči. Vozil sem lepo v svojem ritmu, proti vrhu pa sem celo malo popustil, da sem na vrhu lahko spil nekaj pijače. Sledil je spust in nato lovljenje velike skupine. Tukaj se mi je obrestovala opametna vožnja v klanec saj sem z lahkoto držal priključek s tekmovalci. Po nekaj kilometrih smo skupino tudi ujeli. Sledilo je nekaj kilometrov lahkotne vožnje do Škofje loke, kjer pa sem moral zaradi velika padca v skupini, zopet loviti preostanek te skupine. Tudi tokrat sem uspel in do Ljubljane vozil v sredini. Pred ciljem je tempo narastel in skupina je razpadla na kose. Sam sem uspel pokriti vse napade in zadovoljen prišel v cilj v ospredju te skupine.Čas ki sem ga dosegel je bil 2h 17min 46sek, kar je pomenilo 115 mesto med 1615 uvrščenimi tekmovalci. V svoji kategoriji sem zasedel odlično 19 mesto med 228 tekmovalci.Tako Franja je za nami, veselimo pa se že novih športnih izzivov."

Čestitke vsem!

nedelja, 7. junij 2009

POLETNI URNIK TRENINGOV

Tekaški treningi ob PON. in SRE. po novem urniku pričnejo ob 20.00 uri.
Plavalni treningi ob TOR. in ČET. po novem urniku pričnejo ob 19.45 (ob 20.00 skok v vodo), vhod iz plaže Žusterna.

LP
ŠD 3ŠPORT

TEK ZA ZDRAVJE - KOPER

Včeraj se je v Kopru odvijala rekreacijska prireditev TEK ZA ZDRAVJE, kjer smo bili ŠD 3ŠPORT soorganizatorji. Dobili smo se ob 17.00 uri (no, z mojo "malenkostno" zamudo 15min čez ;)), saj smo pomagali sprva pri organizaciji otroških tekov pa vse do 10km nočnega teka. Še posebej so se izkazale naše pridne punce: Maja B., ki je poskrbela za skrbno vodenje in ogrevanje otrok pred štartom, Petra in Teja V. pa sta ji pomagali. V pomoč pri organizaciji so sodelovali tudi: Peter V., Nika, Irena, Dean, mali Mattia, Viktorija, Vinčec, Aleksander K., Denis P. in pa Dejan - od Petre, katerim se iskreno zahvaljujem.

Teka na 400m se je udeležil: Mattia R.
Teka na 5km smo se udeležili: Teja V., Dean, Vinčec in Leni.
Teka na 10km pa: Peter V., Roman, Peter H., Beno, Igor, Darko S. in naša novopečena člana Janko in Matej B.

Rezultati v kratkem na: http://www.tekzazdravje.com/

Naj omenim, da je na 10km teku v absolutni konkurenci zmagal Benjamin Skok, takoj za njim pa seveda Peter Harnold. Na 5km teku je 1. mesto osvojil Danijel Vinčec. Čestitke!

Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so se teka udeležili ali so nas prišli vsaj pogledat in navijat ter tako, pripomogli k množičnosti in promociji našega kluba. Lepo je bilo videti toliko belo - modrih ŠD 3ŠPORT majčk na enem mestu ...

Ker smo včeraj odhajali domov ob različnih urah in nisem uspela vsakemu posvetiti dovolj pozornosti, se še enkrat zelo zahvaljujem za pomoč! Res ste se izkazali, prav VSI!

Hvala vsem! Super ste!

Preživite lepo nedeljo ...
Leni

sreda, 3. junij 2009

Novičke dveh tednov ...

Tokrat nekaj več novičk tudi o naših aktivnih puncah ...
23.05. sta se dve članici (Teja Vidmar in Irena Rutar) udeležili kolesarskega vzpona - Marezige in tudi uspešno prekolesarili ciljno črto.

Teja Vidmar nam je zaupala:
"V peklenski vročini sva se z Ireno podale na težko preizkušnjo in sicer na cestno dirko za VN Marezig. Že samo zaradi pogumnega nastopa bi morale dobiti posebno nagrado... Na žalost smo z gorskimi kolesi tekmovali samo štirje tekmovalci, tako da konkurenca ni bla huda. V bistvu smo tekmovali vsak sam s seboj in s svojimi sposobnostmi. Je bil pa precejšen izziv, saj je bilo kar naporno. Kot sem že omenila je bilo zelo vroče pa tudi sama trasa dirke je bila težka, bilo je precej počasnih vzponov, ki pa sem jih z močno voljo uspešo premagala. S svojim končnim časom sem bila zelo zadovoljna, saj sem upala, da bom progo prevozila v manj kot eni uri in trideset minutah kar tudi sem. Jeii !! :) Drugo leto pa upam sam še to, da nas bodo uvrstili v svojo kategorijo gorskih kolesark. "

30.05. udeležba članic ŠD 3ŠPORTA na DM teku ...

Teja Vidmar je podala skupinsko mnenje:

"Sedem članic ŠD 3ŠPORTA (Viktorija, Teja V., Irena, Maja, Petra, Claudia, Urška) se nas je udeležilo DM-ovega teka za ženske in vse smo uspešno pritekle v cilj. Ene so se podale na 5-kilometrsko preizkušnjo druge pa smo se prizkusile na 10 kilometerski trasi. Lahko rečem samo to, da nas je bilo zeelo veliko, preko 4000 žensk je teklo in bila je ogromna gneča, tako, da je bilo kar zanimivo se "gužvat" med toliko ženskami. Na nekaterih odcepih je bilo tudi nevarno, saj je bila proga precej ozka ob straneh pa so nam pretile razne nevarnosti, kot luknje, spolzka trava... prav zaradi gužve in tudi vzponov je bila prva polovica teka precej počasna, v drugi polovici pa sva z Ireno izstisnile iz sebe še zadnje atome moči in zadnja dva kilometra dobesedno prešprintali do cilja. Zadovoljstvo je bilo veliko, saj sva prišli v cilj v spodobnem času (glede na to kakšna je bila proga), brez poškodb, predvsem pa sem bila vesela, da mi je uspelo preteči 10 kilometrov. "



Naši Ironmenaši so se ponovno odločili za nastop na polovičnem Ironmanu, tokrat v St. Poltnu.
Rezultati (pri izbiri ALL COUNTRIES izberite SLO)

Roman Makuc je povedal svojo zgodbo, ki je vredna branja!
"Prvič na tekmi Ironman serije. Takoj se vidi. Organizacija je zelo dobra. Gužva. In vse skupaj traja par dni. Kot se za tako tekmo spodobi.To, da smo šli cela družina na tekmo je vprašljivo. Vse dni si podrejen urniku dogajanja in družina posledično tudi. Ampak po vseh dnevih in urah odsotnosti zaradi treningov nisem mogel kar tako izginiti za tri dni in jih pustiti doma. Pa smo šli skupaj.
Nastanitev je zrihtal Peter V. (kot vedno) in je bila odlična! Kar tam bi ostal na dopustu. Dan pred tekmo smo zastonj iskali italijansko pizzerio. V Avstriji delajo pizze Turki. Če niso v srednjem veku osvojili Dunaj, so ga sedaj! Na koncu smo jedli razkuhano pašto pri Grkih. Evropa pač. Zjutraj pred tekmo sem bil popolnoma miren. To sem se zadnje čase navadil in me skoraj moti (malo treme koristi!). Zjutraj v menjalnem prostoru je marsikdo menjaval »nastavitve«. Čevlje so iz menjalnih vrečk montirali na pedala. Sam nisem tikal nič. Držim se prvotno zastavljenega načrta. Spremembe v zadnjem trenutku so marsikdaj posledica negotovosti in naredijo več škode kot koristi. Na tekmi se ne eksperimentira. Gremo na start. Kam – ne vem. Pa smo šli za množico ljudi in prišli. Zadnje praznjenje v gozdičku, ogled profijev, ki so startali v prvem valu, oblačenje plavalne obleke, kape, očal……vse je teklo preveč gladko. Prvič me je malo stisnilo, ko sem stopil v vodo na start. Čudno nelagodno občutje. Kot da ne bi spadal tam. Še zadnjič sem popravil očala in start. In se je začelo. Takoj mi je voda popolnoma zalila očala na levem očesu. Je**** ga. Bom pač mižal na levo oko do izhoda iz prvega jezera, kjer si bom popravil očala. Da to ne bi bilo vse, me je pričelo dušiti. Kot bi me plavalna obleka preveč stiskala. Težko sem hlastal za zrakom in po glavi so se mi rojile čudne misli. Dopovedoval sem si, da naj se skoncentriram na plavanje in da se ne smem ustaviti. Pomagalo je. Počasi sem ujel ritem in »pozabil« na čudne misli. Od tam dalje je bilo plavanje čisti užitek! Med tekom v drugo jezero, kjer se plava druga polovica sem si popravil očala, a takoj ob vstopu v vodo mi je ponovno očala na levem očesu napolnilo z vodo. Smešno, ker z istimi očali tudi treniram in nimam nikoli teh problemov. Menjava je potekala OK. Po planu. Morda prepočasi, a nisem hotel hiteti. Kolo - po avtocesti sem začel umirjeno. Marsikdo me je prehitel, a sem jih vse polovil nazaj, ko sem pričel stopnjevati tempo. Potem sem pa moral na wc. Nisem zdržal več. In kaj zdaj? Naj se ustavim? Škoda časa! Za mano daleč ni bilo nikogar. Med vožnjo sem zapeljal na desni rob ceste, stegnil desno nogo, povlekel hlače dol in gas. Kot profiji. Med vožnjo. Proti koncu je bil curek vse manjši, da je teklo po nogi in čevljih. Lulal sem po niti mesec dni starih, preko 200 € vrednih kolesarskih čevljih. Če to ni luksuz! To sem ponovil še približno 5-krat. Vedno med vožnjo. Vedno je šlo malo po čevljih. Po avtocesti sledi cesta po gričih, ki se nato spusti do Donave. Kot bi morje teklo. Ogromna reka. V edini daljši klanec na progi sem šel pazljivo a še vedno dovolj hitro, da sem lovil. Na vrhu klanca sem vedel, da se proga do konca samo še spušča in da je najhuje na kolesu za mano. A najhuje je šele sledilo. Noge so postajale vse težje in nisem več mogel loviti kolesarjev pred mano. Lahko sem samo držal njihov tempo oz. počasi sem celo zaostajal. Takrat sem še naivno upal, da se bodo noge na teku sprostile in stekle. Preventivno sem se basal s hrano in tekočino. Spustil sem tempo kolesarjenja, da bi prišel spočit na tek a tisti težek občutek, da ne gre je bil vedno močnejši. In potem menjava. Tek. Res ni šlo. Prvih par metrov se teče v stadionu in tam teče vsak. Ampak takoj zatem so me začeli loviti krči. Tekel sem kot šepavec. Takoj mi je bilo jasno, da bo to ena usrana borba za priti v cilj. Ko se je pretežno ravninska proga spustila po kratkem klančku pod most me je prvič huje usekalo, da sem se moral ustaviti. Na kratko razteg in takoj dalje. Pripravil sem se, da bom prvih 10 km tekel »za okrevanje« in da poskusim uloviti tekmovalen tempo v drugih 10 km teka. Tako nekako je tudi bilo, le da v drugi polovici teka, ko bi moral iztisniti še vse, kar je ostalo – ni bilo nič. Poskusil sem teči s kar najvišjo frekvenco. Poskusil sem podaljševati korak in z rokami narekovati ritem, na okrepčevalnicah sem se basal z vsem, kar so nudili a pomagalo ni nič. V glavnem en kl*** od teka. Katastrofa, kakšne ženice so tekle mimo mene. Če vztrajaš, pride tudi cilj. V cilju mešani občutki. Srečen, da sem končal, a nesrečen zaradi načina, kako sem končal. Dobra družba, ki je čakala v cilju (spet sem prišel zadnji od naših!) me je za hip potegnila iz razmišljanja o bedi. A le za hip. Osebno sem nad tekmo razočaran. Bil sem dobro pripravljen. Tudi mentalno. Par dni pred tekmo sem namenil temu, da »naštimam« glavo za tekmo. In pol me uniči en tak ku***v tek!! Čeprav je tekma izredno lepa in dobro organizirana, me ne vleče več tja. Se pa nikoli ne ve, ker imam tako rekoč neporavnane račune…."


Lep pozdrav!