Tokrat smo se udeležili tekaškega praznika v zelo velikem številu. Bili smo lepa velika druščina. Tekmovali smo v vseh treh razdaljah, in sicer:
- na 9,2km so se preizkusili:
Irena R., Denis P., Mitja V., Petra S., Breda S., Viktorija V., Isabel P. in Edvard L.
- na 21km so se preizkusili:
Peter H., Peter V., Roman M., Benjamin S., Jernej K., Darko S., Marko M., Danijel V., Jan T., Janko J., Valter V., Branko P., Boris P., Borut L., Uros L., Dejan Š., Evgen V., Leni F.
- na 42km pa: Sebastjan Ž., Igor R., Diana, Miran O.
Irena R., Denis P., Mitja V., Petra S., Breda S., Viktorija V., Isabel P. in Edvard L.
- na 21km so se preizkusili:
Peter H., Peter V., Roman M., Benjamin S., Jernej K., Darko S., Marko M., Danijel V., Jan T., Janko J., Valter V., Branko P., Boris P., Borut L., Uros L., Dejan Š., Evgen V., Leni F.
- na 42km pa: Sebastjan Ž., Igor R., Diana, Miran O.
Kar nekaj udeleženk in udeležencev je prvič obiskalo Ljubljanski maraton in menim, da nihče ni obžaloval športnega dogodka. Čestitke seveda gredo prav VSEM, saj so vsi prestopili ciljno črto z nasmeškom (no, skoraj vsi ;)). Posebne pohvale prejmejo naše punce, ki so pridno in korajžno odtekle 9,2km! Po zaključenem maratonu smo se odpravili v prijetno Pizzerijo in špageterijo La Piazza, kjer smo si privoščili nekaj okusnih hidratnih obrokov. Lepo je bilo klepetati in se smejati vtako veliki športni druščini ... čim prej bo potrebno ponoviti! Priložnosti bo še veliko. V kratkem: Martinov tek, Palmanova, ....
Mnenja nekaterih udeležencev:
LENI F.: http://lenitriathlet.blogspot.com/
PETER H.: http://peter3athlet.blogspot.com/
IGOR R.:
Kakor koli razmišljamo je maraton 42 km kar resna preizkušnja za vsakega in to predvsem v psihološkem smislu kajti tu morata sodelovati glava in telo. Prvič sem ga odtekel v počasnejšem
ritmu kot ga običajno pretečem, ker sem spremljal kolegico Diano ki ga je odtekla prvič. Prvič nisem imel prav nobene krize zelo dober je občutek ko imaš pri 40 km še vedno dovolj energije moči in volje da lahko pospešiš, vendar nisem ker sva prišla skupaj v cilj. Ponavadi sem bil na vseh maratonih kar iztrošen. Počutje je bilo fino vreme tudi. Zame je bilo pomembno to da sem zadržal počasnejši ritem katerega moram imeti ko bom tekel razdalje daljše od maratona. Če bo vse ok pred novim letom. Vidimo se na naslednji tekmi saj je prav lepo da nas je bilo kar lepo število prisotnih. Aja, sem pozabil, na LM sem tekel z nogavicami CEP - dober občutek!
JANKO J.:
Moji občutki, ko sem prišel na konec sem šele videl kaj pomeni teči na 21 km. Kaj na j rečem sem bil vesel, da sem prišel do konca po drugi strani pa sem komaj hodil in se spravil v avto in šel kar domov. Ja krizo sem imel nekje na polovice, ko sem se spraševal kaj mi je treba tega, ko pa me je prehitela starejša gospa, sem si pač rekel, če zmore ona, bom tudi jaz! Žal mi je, da nisem prišel v gostilno na druženje ampak sem bil res uničen.
DARKO S.:
Razen začetne gneče in morda nekoliko prehitrih nekaj prvih km je potekalo vse po planu, kot tudi končni rezultat 1ura35min je bil pričakovan rezultat glede na količino treninga. Pa hvala naši navijačici – mislim, da je bila Petra za bučno navijanje v finišu tekme. Se vidimo v Palmanovi!
SEBASTIJAN Ž.:
Podaljšano poletje, topla in sončna jesen so vzroki, ki so odigrali v skrajnost tekaško prireditev kot je za nami 14. Ljubljanski maraton. Za ta letni čas sončno in z visokimi temperaturami obdano Ljubljano je oddrvela tekma z množico tekačev in obiskovalcev, kot v plamenih je špricala bojevita energija, zaužilo se je ogromno pijače in prelilo ogromno potu. Morem reči, da sem na nek način zbiralec maratonov, v Ljubljani sodelujem že 5. leto in to mi je bila že 4. preizkušnja na 42km. Priznati morem, da sem v letošnji tekaški sezoni občutil neko odmaknjenost od številnih zanimivih tekem zaradi okrevanja od tekaških poškodb. Nastopil sem na olimpijskem triatlonu v Velenju, veliko sem vlagal v daljše plavalne treninge, minimiziral sem tek…V vsem tem se mi je
porajala jesenska tradicija nastopiti in osvojiti v Ljubljani 42 tekaških kilometrov. S koncem septembra sem se osredotočil na daljše tekaške priprave, izključno za nastop na maratonu. Tekel sem skorajda tri urne neprekinjene treninge po naši obalni črti - vse do Portoroža pa nazaj domov v Semedelo. V vsem tem sem si kot cilj nastavil preteči v ciljno ravnino in preiti čez ciljno črto, ki označuje 42 km. Počil je strel, baloni so razcveteli nebo in Ljubljana se je pognala v dir. Prvih 17km sem tekel z prijateljem Boštjanom iz Velenja, omeniti morem da je to prijatelj iz mojega zelo zgodnjega "hard rocka", ki se je v letošnjem novim letom začel ukvarjat z tekom in nastopa že na številnih 21-tkah - "pohvale :-)))". Boštjan je nato poostril in zadržal vse moči in mi zbežal proti svoji 21-tki, čakal me je se eden enak krog v enakem ritmu korakov sem pot nadaljeval, z kar nekaj pijače in dobrot na postojankah sem premagoval občutke krize od 26-ega do 31-ga km, kjer so se mi na nek način odprli občutki slave in tekaški korak z bučnim navijanjem obiskovalcev. Stekel sem skozi neskončno dolgo Dunajsko cesto v ciljno atmosfero "...Still loving you Ljubljana..." in čas se je po 42 pretečenih km zaustavil na 3h 52min pa 5s. Zadovoljen sem, da še vedno zmorem in v srce sem pospravil še en maraton.
EDVARD L.:
Občutki super, drugo leto grem na 21 km...
Bo pa treba priti čim bližje startni črti ker sicer prve 2-3 km sploh ne tečeš na polno taka gužva je...
UROŠ L.:
Ja kaj naj napišem ...da sem ful vesel rezultata da ste fajn družba vsi po vrsti in da mi je samo žal da sem tako daleč od vas da se ne moremo videti vsak dan ... Bom pa delal sedaj več na tem, samo da vidim kako bo v službi .... Seveda bi pa rad že v palmanovi rezultat izboljšal ampak to je že zgodba zase ...
Še 1x hvala za vse in upam da se kmalu kaj vidimo ...mogoče že na kolesarskem treningu ...
Lep vikend želim ...
BORUT L.:
Zelo lepo in po moje najbolje organiziran tek pri nas, na teku sem užival čeprav me je proti koncu pobiralo in sem se moral kar truditi da mi tempo ni preveč padel. Še lepše kot tek pa je bilo druženje po teku s ŠD 3ŠPORT-ovci in se že veselim naslednjih tekem na katere bomo odšli skupaj.
LP Borut
BENJAMIN S.:
Ja, največji slovenski tekaški praznik je za nami, število udeležencev rekordno, veliko klubskih kolegov, prelepa nedelja, fajn počutje, adrenalin na višku...vse je kazalo na enkratno predstavo...
Ni skrivnost, da je bil moj cilj podreti svoj osebni rekord, 1:17:52 postavljen lani v Ljubljani, za to bi zadostoval tempo cca. 3.40 po km, na kar sem bil tudi pripravljen, saj sem zadnje čase dal
velik poudarek na tekaške treninge. Vse predhodne tekme so kazale na dobro pripravljenost, pa še proga je bila letos spremenjena, bolj ravninska, tako da je bilo zelo realno da mi to uspe...
No, pok pištole in začelo se je...začel sem čisto v ospredju, skupaj s Petrom, mogoče malce prehitro, pa vendar v okviru plana, ampak moram priznat da mi ni šlo najbolje, pulz je bil takoj malo višji kot ponavadi in že nekje po petem kilometru sem ugotovil, da ne bo lahko, saj mi ta spremenjena proga ne odgovarja - je kar nekaj klančkov v tem prvem delu in zdelo se mi je tudi, da malce piha v prsa. Pa vendar sem dajal vse od sebe, nadaljeval do desetega kilometra, tam pa vmesni čas ni kazal najbolje, bil sem cca. 40 sek prepočasen od zastavljenega, vedel sem da bo težko, ampak, ker je drugi del proge lažji, sem se še vedno tolažil in na vso moč pritiskal. Zapustil sem svojo skupino, držal tempo, ki pa je sedaj malce padel, pa vendar je bilo počutje ok, pulz tudi in nadaljeval sem do konca v tem stilu
po Dunajski cesti proti cilju, med številnimi navijači, ki se jim moram res zahvalit, še najbolj klubskim kolegicam in kolegom, ki so tako navijali in fotografirali. To mi je bilo v veliko oporo prav v teh zadnjih kilometrih, ko sem dajal od sebe še zadnje atome moči in drvel v cilj...no ura se je na koncu ustavila na 1:18:39 bruto, neto malce manj, torej ni se mi pač izšlo, pač ni bil moj dan, mogoče tudi zaradi spremenjene proge, saj mi ni ravno ležala. Pripombe so bile tudi na to, da je malce daljša... pa vendar sem bil zelo zadovoljen, absolutno 31. mesto in 7. v kategoriji ni kar tako, še posebej, ker je bila udeležba tako številčna. Bo pa nedvomno treba še veliko truda in treningov, za kako vidnejšo uvrstitev, ma mi se ne damo in gremo naprej, prvi popravni rok 22.11. v Palmanovi..se že veselim, he heee
Kar se tiče CEP-k, pa takole:
Imam jih par tednov in jih uporabljam redno po vseh treningih in tekmah za regeneracijo, mislim da zelo blagodejno učinkujejo na mišice, ne čutim takih bolečin in noge so zelo lahkotne ... Sem jih pa v Ljubljani prvič uporabljal tudi na sami tekmi, kar se je
izkazalo za učinkovito, mislim, da je bil korak lažji in nisem občutil nikakršnih bolečin ali krčev, tako, da jih nameravam tudi v prihodnje redno uporabljati... jih pa toplo priporočam vsakomur, predvsem za regeneracijo, kajti prav to je namen CEP nogavic!!!
VIKTORIJA V.:
LM sem se udeležila prvič, vsekakor pa ne zadnjič. Zadeva, ki jo moraš doživeti - ogromno tekačev, zrak prežet z adrenalinom, ob progi navijači - vsaj za večino si upam trditi, da jih ne žene tekmovalnost, razen morda s samim seboj, temveč druženje tisočerih ki radi tečejo in v tem tudi uživajo.
LP Viktorija
ISABEL P.:
Ljubljanskega maratona sem se udeležila drugič in bila sem zelo presenečena nad rezultatom, saj sem izboljšala lansko devetdeseto mesto na osemintrideseto v svoji kategoriji. Občutki med tekom so bili odlični, saj nisem čutila nobene bolečine, energije in motivacije pa je bilo dovolj. Imela sem tudi navijače, ki sem jih pripeljala z obale. Misel na njih, mi je pomagala, da sem se še bolj potrudila. 10 kilometrov, je minilo zelo hitro, saj je bilo v taki množici lažje tečt, kakor na treningu. Manjšo napako sem storila takoj po startu, saj nisem prav stisnila na Garmina in si tako nisem mogla vodit točne evidence. Z organizacijo sem bila zadovoljna in mislim, da se bom maratona naslednje leto ponovno udeležila.
BREDA S.:
V nedeljo 25.10. sem se udeležila rekreacijskega teka na 14. Ljubljanskem maratonu. Proga je bila dolga 9,2 km, kar se mi ni zdela dolga razdalja, tako da sem se na tekmo podala z dobrim občutkom. Vreme je bilo za tek idealno. Na startu se je nabrala neverjetna množica ljudi in mislim, da se nisem še nikoli znašla med tolikimi ljudmi, vsemi dobre volje in z nasmeški na obrazih. Ko so se oglasili prvi zvoki skupine The stroj, so noge kar poskočile in v pričakovanju na pok je adrenalin naraščal. Na začetku teka ni šlo nikamor, množica se je pomikala počasi, zato sem se pomaknila na rob in začela prehitevati. Po kakih 2 km se je množica razredčila in sem začela bolj sproščeno teči in uživati v teku. Ura mi je zatajila, tako da sploh nisem vedela s kakšno hitrostjo tečem, zato sem se odločila, da grem po občutku in da se ne obremenjujem s časom. Trasa je bila res lepa, nobenih hujših klancev ni bilo. Hvaležna sem bila navijačem, ki so ob progi navijali in vzpodbujali. Zadnji kilometer sem čutila, da imam še energije, zato sem malo povečala hitrost in v cilj prišla v času 0:48:08. Občutek v cilju je bil enkraten in zadovoljna sem bila, da sem v cilj pritekla brez bolečin in z nasmeškom na obrazu.
Mnenja nekaterih udeležencev:
LENI F.: http://lenitriathlet.blogspot.com/
PETER H.: http://peter3athlet.blogspot.com/
IGOR R.:
Kakor koli razmišljamo je maraton 42 km kar resna preizkušnja za vsakega in to predvsem v psihološkem smislu kajti tu morata sodelovati glava in telo. Prvič sem ga odtekel v počasnejšem
ritmu kot ga običajno pretečem, ker sem spremljal kolegico Diano ki ga je odtekla prvič. Prvič nisem imel prav nobene krize zelo dober je občutek ko imaš pri 40 km še vedno dovolj energije moči in volje da lahko pospešiš, vendar nisem ker sva prišla skupaj v cilj. Ponavadi sem bil na vseh maratonih kar iztrošen. Počutje je bilo fino vreme tudi. Zame je bilo pomembno to da sem zadržal počasnejši ritem katerega moram imeti ko bom tekel razdalje daljše od maratona. Če bo vse ok pred novim letom. Vidimo se na naslednji tekmi saj je prav lepo da nas je bilo kar lepo število prisotnih. Aja, sem pozabil, na LM sem tekel z nogavicami CEP - dober občutek!JANKO J.:
Moji občutki, ko sem prišel na konec sem šele videl kaj pomeni teči na 21 km. Kaj na j rečem sem bil vesel, da sem prišel do konca po drugi strani pa sem komaj hodil in se spravil v avto in šel kar domov. Ja krizo sem imel nekje na polovice, ko sem se spraševal kaj mi je treba tega, ko pa me je prehitela starejša gospa, sem si pač rekel, če zmore ona, bom tudi jaz! Žal mi je, da nisem prišel v gostilno na druženje ampak sem bil res uničen.
DARKO S.:
Razen začetne gneče in morda nekoliko prehitrih nekaj prvih km je potekalo vse po planu, kot tudi končni rezultat 1ura35min je bil pričakovan rezultat glede na količino treninga. Pa hvala naši navijačici – mislim, da je bila Petra za bučno navijanje v finišu tekme. Se vidimo v Palmanovi!
SEBASTIJAN Ž.:
Podaljšano poletje, topla in sončna jesen so vzroki, ki so odigrali v skrajnost tekaško prireditev kot je za nami 14. Ljubljanski maraton. Za ta letni čas sončno in z visokimi temperaturami obdano Ljubljano je oddrvela tekma z množico tekačev in obiskovalcev, kot v plamenih je špricala bojevita energija, zaužilo se je ogromno pijače in prelilo ogromno potu. Morem reči, da sem na nek način zbiralec maratonov, v Ljubljani sodelujem že 5. leto in to mi je bila že 4. preizkušnja na 42km. Priznati morem, da sem v letošnji tekaški sezoni občutil neko odmaknjenost od številnih zanimivih tekem zaradi okrevanja od tekaških poškodb. Nastopil sem na olimpijskem triatlonu v Velenju, veliko sem vlagal v daljše plavalne treninge, minimiziral sem tek…V vsem tem se mi je
porajala jesenska tradicija nastopiti in osvojiti v Ljubljani 42 tekaških kilometrov. S koncem septembra sem se osredotočil na daljše tekaške priprave, izključno za nastop na maratonu. Tekel sem skorajda tri urne neprekinjene treninge po naši obalni črti - vse do Portoroža pa nazaj domov v Semedelo. V vsem tem sem si kot cilj nastavil preteči v ciljno ravnino in preiti čez ciljno črto, ki označuje 42 km. Počil je strel, baloni so razcveteli nebo in Ljubljana se je pognala v dir. Prvih 17km sem tekel z prijateljem Boštjanom iz Velenja, omeniti morem da je to prijatelj iz mojega zelo zgodnjega "hard rocka", ki se je v letošnjem novim letom začel ukvarjat z tekom in nastopa že na številnih 21-tkah - "pohvale :-)))". Boštjan je nato poostril in zadržal vse moči in mi zbežal proti svoji 21-tki, čakal me je se eden enak krog v enakem ritmu korakov sem pot nadaljeval, z kar nekaj pijače in dobrot na postojankah sem premagoval občutke krize od 26-ega do 31-ga km, kjer so se mi na nek način odprli občutki slave in tekaški korak z bučnim navijanjem obiskovalcev. Stekel sem skozi neskončno dolgo Dunajsko cesto v ciljno atmosfero "...Still loving you Ljubljana..." in čas se je po 42 pretečenih km zaustavil na 3h 52min pa 5s. Zadovoljen sem, da še vedno zmorem in v srce sem pospravil še en maraton.EDVARD L.:
Občutki super, drugo leto grem na 21 km...
Bo pa treba priti čim bližje startni črti ker sicer prve 2-3 km sploh ne tečeš na polno taka gužva je...
UROŠ L.:
Ja kaj naj napišem ...da sem ful vesel rezultata da ste fajn družba vsi po vrsti in da mi je samo žal da sem tako daleč od vas da se ne moremo videti vsak dan ... Bom pa delal sedaj več na tem, samo da vidim kako bo v službi .... Seveda bi pa rad že v palmanovi rezultat izboljšal ampak to je že zgodba zase ...
Še 1x hvala za vse in upam da se kmalu kaj vidimo ...mogoče že na kolesarskem treningu ...
Lep vikend želim ...
BORUT L.:
Zelo lepo in po moje najbolje organiziran tek pri nas, na teku sem užival čeprav me je proti koncu pobiralo in sem se moral kar truditi da mi tempo ni preveč padel. Še lepše kot tek pa je bilo druženje po teku s ŠD 3ŠPORT-ovci in se že veselim naslednjih tekem na katere bomo odšli skupaj.
LP Borut
BENJAMIN S.:
Ja, največji slovenski tekaški praznik je za nami, število udeležencev rekordno, veliko klubskih kolegov, prelepa nedelja, fajn počutje, adrenalin na višku...vse je kazalo na enkratno predstavo...
Ni skrivnost, da je bil moj cilj podreti svoj osebni rekord, 1:17:52 postavljen lani v Ljubljani, za to bi zadostoval tempo cca. 3.40 po km, na kar sem bil tudi pripravljen, saj sem zadnje čase dal
velik poudarek na tekaške treninge. Vse predhodne tekme so kazale na dobro pripravljenost, pa še proga je bila letos spremenjena, bolj ravninska, tako da je bilo zelo realno da mi to uspe...No, pok pištole in začelo se je...začel sem čisto v ospredju, skupaj s Petrom, mogoče malce prehitro, pa vendar v okviru plana, ampak moram priznat da mi ni šlo najbolje, pulz je bil takoj malo višji kot ponavadi in že nekje po petem kilometru sem ugotovil, da ne bo lahko, saj mi ta spremenjena proga ne odgovarja - je kar nekaj klančkov v tem prvem delu in zdelo se mi je tudi, da malce piha v prsa. Pa vendar sem dajal vse od sebe, nadaljeval do desetega kilometra, tam pa vmesni čas ni kazal najbolje, bil sem cca. 40 sek prepočasen od zastavljenega, vedel sem da bo težko, ampak, ker je drugi del proge lažji, sem se še vedno tolažil in na vso moč pritiskal. Zapustil sem svojo skupino, držal tempo, ki pa je sedaj malce padel, pa vendar je bilo počutje ok, pulz tudi in nadaljeval sem do konca v tem stilu
po Dunajski cesti proti cilju, med številnimi navijači, ki se jim moram res zahvalit, še najbolj klubskim kolegicam in kolegom, ki so tako navijali in fotografirali. To mi je bilo v veliko oporo prav v teh zadnjih kilometrih, ko sem dajal od sebe še zadnje atome moči in drvel v cilj...no ura se je na koncu ustavila na 1:18:39 bruto, neto malce manj, torej ni se mi pač izšlo, pač ni bil moj dan, mogoče tudi zaradi spremenjene proge, saj mi ni ravno ležala. Pripombe so bile tudi na to, da je malce daljša... pa vendar sem bil zelo zadovoljen, absolutno 31. mesto in 7. v kategoriji ni kar tako, še posebej, ker je bila udeležba tako številčna. Bo pa nedvomno treba še veliko truda in treningov, za kako vidnejšo uvrstitev, ma mi se ne damo in gremo naprej, prvi popravni rok 22.11. v Palmanovi..se že veselim, he heee
Kar se tiče CEP-k, pa takole:
Imam jih par tednov in jih uporabljam redno po vseh treningih in tekmah za regeneracijo, mislim da zelo blagodejno učinkujejo na mišice, ne čutim takih bolečin in noge so zelo lahkotne ... Sem jih pa v Ljubljani prvič uporabljal tudi na sami tekmi, kar se je
izkazalo za učinkovito, mislim, da je bil korak lažji in nisem občutil nikakršnih bolečin ali krčev, tako, da jih nameravam tudi v prihodnje redno uporabljati... jih pa toplo priporočam vsakomur, predvsem za regeneracijo, kajti prav to je namen CEP nogavic!!!
VIKTORIJA V.:
LM sem se udeležila prvič, vsekakor pa ne zadnjič. Zadeva, ki jo moraš doživeti - ogromno tekačev, zrak prežet z adrenalinom, ob progi navijači - vsaj za večino si upam trditi, da jih ne žene tekmovalnost, razen morda s samim seboj, temveč druženje tisočerih ki radi tečejo in v tem tudi uživajo.
LP Viktorija
ISABEL P.:
Ljubljanskega maratona sem se udeležila drugič in bila sem zelo presenečena nad rezultatom, saj sem izboljšala lansko devetdeseto mesto na osemintrideseto v svoji kategoriji. Občutki med tekom so bili odlični, saj nisem čutila nobene bolečine, energije in motivacije pa je bilo dovolj. Imela sem tudi navijače, ki sem jih pripeljala z obale. Misel na njih, mi je pomagala, da sem se še bolj potrudila. 10 kilometrov, je minilo zelo hitro, saj je bilo v taki množici lažje tečt, kakor na treningu. Manjšo napako sem storila takoj po startu, saj nisem prav stisnila na Garmina in si tako nisem mogla vodit točne evidence. Z organizacijo sem bila zadovoljna in mislim, da se bom maratona naslednje leto ponovno udeležila.
BREDA S.:
V nedeljo 25.10. sem se udeležila rekreacijskega teka na 14. Ljubljanskem maratonu. Proga je bila dolga 9,2 km, kar se mi ni zdela dolga razdalja, tako da sem se na tekmo podala z dobrim občutkom. Vreme je bilo za tek idealno. Na startu se je nabrala neverjetna množica ljudi in mislim, da se nisem še nikoli znašla med tolikimi ljudmi, vsemi dobre volje in z nasmeški na obrazih. Ko so se oglasili prvi zvoki skupine The stroj, so noge kar poskočile in v pričakovanju na pok je adrenalin naraščal. Na začetku teka ni šlo nikamor, množica se je pomikala počasi, zato sem se pomaknila na rob in začela prehitevati. Po kakih 2 km se je množica razredčila in sem začela bolj sproščeno teči in uživati v teku. Ura mi je zatajila, tako da sploh nisem vedela s kakšno hitrostjo tečem, zato sem se odločila, da grem po občutku in da se ne obremenjujem s časom. Trasa je bila res lepa, nobenih hujših klancev ni bilo. Hvaležna sem bila navijačem, ki so ob progi navijali in vzpodbujali. Zadnji kilometer sem čutila, da imam še energije, zato sem malo povečala hitrost in v cilj prišla v času 0:48:08. Občutek v cilju je bil enkraten in zadovoljna sem bila, da sem v cilj pritekla brez bolečin in z nasmeškom na obrazu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar